Mercedes-Benz je leta 1995 vgradil v model S 600 kupe prvi sistem ESP, ki so ga leto dni prej preizkusili na severu Švedske, v primerjalnem testu po zasneženem jezeru. Vozilo s sistemom ESP ni imelo težav pri vožnji in je poligon prevozilo brez težav. Vozilo brez sistema ESP je nenehno spodrsavalo in izgubljalo stik s podlago.

 

Sistem ESP 1

 

ESP (Elektronski stabilizacijski program) je nastal na osnovi skupnega razvoja Mercedes-Benza in Robert Bosch Gmbh je navdušil predstavnike medijev iz celega sveta. Manj kot leto dni za tem, natančneje aprila 1995 je sistem postal del serijske proizvodnje v modelu S 600 kupe (c140), ki je tako postal prvi avtomobil s sistemom ESP. Kmalu za tem sta bila s tem sistemom opremljena tudi limuzina razreda S (W140) in roadster SL (R129).

 

Sistem ESP 2

 

Sistem ESP je ostal teoretično v obliki ideje vse do prihoda  mikroelektronike in sistema ABS. Šele na tej stopnji razvoja je postal realnost. Sistem ESP je nadgradnja do tedaj razvitih sistemov – začelo se je s sistemom ABS, ki je debitiral v razredu S že leta 1978. Sledil je razvoj sistema za nadzor zdrsa pogonskih koles (ASR), ki vozniku omogoča, da ima površina kolesa nenehen stik s podlago in da ne prihaja do neželenega zdrsa.

 

Sistem ESP

 

Sodobni sistem ESP s pomočjo senzorjev premika v vozilu zaznava sile, ki delujejo na vozilo. Ko sistem zazna kritično situacijo bo najprej posegel z odvzemom moči motorja in dodatno še z zaviranjem posamičnega kolesa. Na ta način ima voznik nenehen nadzor nad vozilom. Kljub elektroniki se je potrebno zavedati omejitev zakonov fizike. Sistem ESP je v dvajsetih letih postal del obvezne opreme vseh vozil.

 

Sistem ESP 3