Evropska unija in Kitajska sta dosegli dogovor, ki bi lahko v prihodnjih štirih letih občutno omejil izvoz kitajskih hibridnih avtomobilov na evropski trg. Po besedah evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča bi lahko ukrep zmanjšal uvoz za več milijonov vozil, vendar podrobnosti o načinu izvajanja za zdaj še niso znane.
Dogovor je bil dosežen po dvodnevnih pogovorih v Pekingu. Nanaša se na klasične hibride in priključne hibride, katerih prodaja v Evropi se je v zadnjem obdobju hitro povečevala. Kitajski proizvajalci so namreč v tem segmentu pridobivali tržni delež, medtem ko se evropska avtomobilska industrija sooča z visokimi stroški, prestrukturiranjem in zmanjševanjem števila delovnih mest.
Šefčovič je dogovor označil kot skupno razumevanje o uravnavanju izvoza, ni pa pojasnil, kako naj bi omejevanje potekalo. Zato še ni jasno, ali bo šlo za kvote, posebne pogoje za izvoz ali drug mehanizem.
Poleg avtomobilov sta se strani dogovorili tudi o nadaljnjih pogovorih glede kitajskih uvoznih dajatev na približno štiri milijarde evrov vredno evropsko blago. Med izdelki so avtomobilski deli, oljčno olje in obutev. Kitajska naj bi obenem poenostavila postopke za odobritev izvoznih dovoljenj za redke zemlje in trajne magnete, ki so pomembni za avtomobilsko in drugo industrijo.
Evropski proizvajalci opozarjajo na hitro rast kitajskih znamk
Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA je dogovor pozdravilo kot korak k zmanjšanju trgovinskih napetosti. Po njegovi oceni je nenadna in hitra rast uvoza priključnih in klasičnih hibridov destabilizirala evropski trg.
Tudi nemško združenje avtomobilske industrije VDA je dogovor sprejelo previdno. Opozarja, da je še prezgodaj oceniti, ali bo dejansko odpravil konkurenčne razlike, ki jih evropski proizvajalci označujejo za nepravične. Pri Mercedes-Benzu so poudarili pomen konstruktivnega dialoga in večje predvidljivosti poslovnih pogojev.
Analitik evropske avtomobilske industrije Matthias Schmidt medtem ocenjuje, da so se tudi države, kot je Nemčija, ki so sprva menile, da jih kitajska konkurenca ne ogroža neposredno, zdaj obrnile na Bruselj po podporo.
Kitajske znamke v Evropi skoraj dosegle desetino trga
Eden od razlogov za dogovor je hitra rast prodaje kitajskih avtomobilskih znamk. Po podatkih analitske družbe Dataforce so te v prvih osmih mesecih leta v Evropi prodale 913.703 vozila, kar je približno dvakrat toliko kot v enakem obdobju leto prej. Njihov skupni tržni delež je dosegel 9,9 odstotka.
Posebej izrazit je bil napredek pri hibridih. Kitajske znamke so v obdobju od januarja do avgusta dosegle 29-odstotni delež evropskega trga priključnih hibridov, medtem ko je ta v enakem obdobju leta 2025 znašal 11 odstotkov. Pri klasičnih hibridih se je njihov delež povečal s sedmih na 15 odstotkov.
K rasti je pripomogla tudi evropska trgovinska politika. Dodatne dajatve, ki jih je EU leta 2024 uvedla za električne avtomobile, izdelane na Kitajskem, lahko znašajo do 45,3 odstotka, vendar se ne nanašajo na hibride na enak način. To je kitajskim proizvajalcem omogočilo, da so okrepili ponudbo v segmentih, ki niso neposredno zajeti v teh ukrepih.
Bruselj bo presojal širše posledice dogovora
Evropski voditelji bodo dogovor obravnavali na vrhu v Bruslju 15. oktobra. V ospredju bo vprašanje, ali lahko pomeni začetek uravnoteževanja trgovinskih odnosov s Kitajsko. Primanjkljaj EU v blagovni menjavi s to državo naj bi namreč presegel milijardo evrov na dan.
Bernd Lange, predsednik odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino, meni, da bi bilo treba podobne ukrepe razširiti tudi na druge gospodarske sektorje, hkrati pa učinkoviteje uporabljati obstoječe instrumente trgovinske zaščite.
Za evropsko avtomobilsko industrijo bo odločilno, kako bo dogovor uresničen in ali bo dejansko omejil hitro rast kitajskega uvoza. Dokler izvedbeni ukrepi niso znani, ostaja odprto tudi vprašanje, kako bo vplival na cene, ponudbo hibridnih vozil in konkurenčnost proizvajalcev na evropskem trgu.
