Novi trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo bi lahko pomembno vplival na avtomobilski trg v tej državi, saj predvideva odpravo uvoznih dajatev za vozila, izdelana v EU. S tem bi evropski proizvajalci prvič dosegli enakovreden položaj s konkurenti iz Azije, ki že uživajo brezcarinski dostop.
Dogovor, sklenjen 24. marca v Canberri med predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen in avstralskim premierjem Anthony Albanese, predvideva odpravo 5-odstotne uvozne dajatve za evropska vozila. To bi koristilo predvsem znamkam, kot so BMW, Mercedes-Benz, Audi, Volkswagen in Porsche.
Izenačevanje pogojev na konkurenčnem trgu
Avstralski avtomobilski trg, ki letno doseže približno 1,2 milijona prodanih vozil, je trenutno močno zaznamovan z azijskimi proizvajalci, kot so Toyota, Ford, Mazda, Kia in Hyundai, medtem ko kitajske znamke hitro povečujejo svoj tržni delež.
Evropski proizvajalci so v zadnjih letih izgubili del tržnega deleža. Skupni delež nemških znamk se je znižal z 12,7 odstotka leta 2020 na približno 9 odstotkov. Med posameznimi proizvajalci je Volkswagen zabeležil največji padec prodaje, medtem ko je BMW edini med večjimi nemškimi proizvajalci dosegel rast.
Po ocenah industrijskih združenj bi odprava carin lahko izboljšala konkurenčnost evropskih vozil in jih naredila cenovno dostopnejša za avstralske kupce.
Poudarek tudi na električnih vozilih
Sporazum vključuje tudi spremembe pri obdavčitvi luksuznih vozil, ki bi lahko koristile predvsem premijskim električnim modelom. Prag za obdavčitev z 33-odstotnim davkom na luksuzna vozila se bo zvišal, kar pomeni, da bo več električnih modelov višjega cenovnega razreda izvzetih iz dodatne obdavčitve.
Poleg tega naj bi Avstralija priznala evropske homologacijske standarde, kar bi lahko pospešilo postopke certificiranja novih modelov in skrajšalo čas prihoda vozil na trg.
Širši strateški pomen
Dogovor ni pomemben le za avtomobilsko industrijo, temveč tudi za širše gospodarske odnose. Evropska unija želi z njim zagotoviti dostop do ključnih surovin, kot je litij, ki je bistven za proizvodnjo baterij za električna vozila, ter zmanjšati odvisnost od Kitajske.
Kljub pozitivnim pričakovanjem sporazum še ne bo imel takojšnjega učinka. Pred njegovo uveljavitvijo je potrebna ratifikacija v Evropskem parlamentu in avstralskem zakonodajnem telesu, kar pomeni, da bi lahko začel veljati šele po letu 2027.
