Ideja o superšportnem avtomobilu s čistim, hišnim DNK-jem(od tod tudi ime Purosangue) in širšo uporabnostjo kot ostali modeli iz Maranella, ni nova. Zamisel o štirisedežnih ’’rdečih’’ je bila všeč že Enzu Ferrariju. Zato je studio Pininfarina leta 1980 ustvaril študijo Pinin, ki so jo razstavili na salonu v Torinu. Ostal je prototip, saj ga s takratnimi tehnologijami ni bilo mogoče izdelati. Danes je nekoliko drugače. Vse, vključno s Sergiom Marchionnejem (ki si ga je ogledal in odobril junija 2018), je prepričal Federico Acuto, mladi oblikovalec (pri Ferrariju takrat šele štiri leta) z Inštituta za uporabno umetnost in oblikovanje v Torinu.
Ferrari Purosangue je svojevrsten prvenec iz Maranella s konceptom štirikolesnega, štirisedežnega SUV-ja, vendar teh treh kratic zapriseženim »ferraristom« raje ne omenjajte v tej povezavi. 4,97 m dolg, 2,03 m širok in 1,59 m visok in se ponaša z razmerji brez primere za Ferrari. Ena od zmagovalnih idej projekta, ki je bila nato sprejeta, so zadnja vrata z odpiranjem proti vetru, ki omogočajo enostaven dostop do dveh luksuznih foteljev. Ne nazadnje so tu tudi prtljažna vrata, ki se odpirajo nad 473-litrski prtljažnik: skratka Ferrari (tudi) za potovanja
Purosangue svoj prihod dolguje predvsem tehnologijam: od materialov visoke trdnosti, do uporabe karbona za streho za znižanje težišča, pa tudi za krmiljenje zadnjih koles z dimenzijami skladnih slogu in zmogljivostim 315/30 R 23 in na prednji osi 255/35 R 22. Toda pravi tehnološki preboj je bila uvedba aktivnega vzmetenja brez primere. Za razliko od pogostejših sistemov s pnevmatskimi vzmetmi in aktivnimi blažilniki ima Ferrari Purosangue hitrejšo rešitev. Edini, po besedah inženirjev iz Maranella, zagotavlja superšportne zmogljivosti brez žrtvovanja udobja. Uporabljajo 48-voltne elektromotorje, ki spreminjajo višino vsakega kolesa za nekaj milimetrov do 15-krat na sekundo, da zmanjšajo premikanje zaradi obremenitve ceste in zagotovijo stik s tlemi, da se vsa moč prenese na cesto.
Ferrari Purosangue požene do napovedanih 310 km/h in pospeškom “0-100” v samo 3,3 sekunde (10,6 sekunde do 200 km/h) predvsem na račun 12-valjnika V pod kotom 65°, nameščenega pod dolgim sprednjim pokrovom. V primerjavi z nedavno prevzetim V12 se prostornina ne spreminja, znaša 6,5 litra, vendar je z novimi rešitvami še močnejši in učinkovitejši. Razvije 725 konjskih moči pri 7750 vrtljajih (omejevalnik je pri 8250 vrtljajih), in najvišji navor 716 Nm pri 6250 vrtljajih, 80 % pa je na voljo že pri 2100 vrtljajih. Seveda lahko Purosangue računa na najnaprednejše sisteme Adas, saj gre za Ferrari tudi za povsem vsakdanjo uporabo. Čakalna vrsta je dolga, kljub informativni ceni 390.000 evrov.
Na sprednji strani Adasa lahko kupci Ferrarija Purosangue računajo na dragocene, a neinvazivne sisteme, kot so radar za prilagodljivi tempomat ali zaviranje v sili, alarm za nenamerno menjavo voznega pasu, senzorji za mrtvi kot, aktivna vzvratna ogledala tudi pri manevriranju in nadzor hitrosti. pri strmih spustih. Skratka Ferrari, ki ga je mogoče uporabljati tudi vsak dan. Toda za pridobitev je treba dolgo čakati (govorimo že o čakalnih vrstah, daljših od enega leta) in biti pripravljen napisati ček na 390.000 evrov, opcijsko izključeno. V Maranellu so Cavallinovi tehniki želeli ustvariti superšportni avtomobil s Ferrarijevim DNK (od tod tudi ime Purosangue) in mu dati večjo vsestranskost kot drugi modeli hiše. Skratka avto, ki je manjkal v garaži zbirateljev rdečih.
