Načrti Audija glede morebitne vzpostavitve proizvodnje v Združenih državah Amerike znova sprožajo napetosti znotraj podjetja. Nemški svet delavcev je ponovno izrazil nasprotovanje gradnji Audijeve tovarne v ZDA, saj se bojijo negativnih posledic za obstoječe proizvodne lokacije v Nemčiji.

Razprava se je okrepila po nedavnih izjavah vodstva, ki so sprožile ugibanja, da je Audi morda zamrznil ali odložil načrte za ameriško proizvodnjo. Generalni direktor Audija Gernot Döllner je v sporočilu zaposlenim konec januarja poudaril, da odločitev o proizvodnji v ZDA še ni bila sprejeta.

Svet delavcev je ob tem izrazil presenečenje, da vodstvo znova razpravlja o morebitni ameriški lokaciji. Predsednik sveta delavcev Jörg Schlagbauer je poudaril, da mora Audi pred kakršnimi koli novimi tovarnami v tujini zagotoviti dolgoročno in zavezujočo perspektivo za zaposlene v Ingolstadtu in Neckarsulmu.

Skrb za delovna mesta v Nemčiji

Glavna skrb zaposlenih je, da bi nova tovarna v ZDA zmanjšala izkoriščenost nemških proizvodnih zmogljivosti, kar bi lahko dolgoročno vodilo do zmanjšanja števila delovnih mest. Svet delavcev zato zahteva jasno in pregledno strategijo glede prihodnjih naložb, izkoriščenosti obratov ter izobraževanja zaposlenih, še preden bi padla odločitev o proizvodnji na ameriških tleh.

Razprava o Audijevi proizvodnji v ZDA sicer traja že več let, vendar se je dodatno zaostrila po ponovni uvedbi višjih ameriških carin na uvožena vozila. Audi je namreč ena izmed znamk koncerna Volkswagen, ki je carinam še posebej izpostavljena, saj v ZDA nima lastne proizvodnje.

Možne lokacije, a brez dokončne odločitve

Po neuradnih informacijah Audi preučuje več možnosti, pri čemer bi lahko izkoristil obstoječe zmogljivosti koncerna Volkswagen. Med možnimi lokacijami se omenjata tovarna Volkswagna v Chattanoogi v Tennesseeju ter novi obrat v Blythewoodu v Južni Karolini, kjer bo koncern proizvajal vozila za obujeno znamko Scout.

Trenutno Audi vsa vozila za ameriški trg uvaža iz Mehike in Evrope. Prodaja v ZDA pa je v letu 2025 občutno upadla – dobave so se zmanjšale za 16 odstotkov, v zadnjem četrtletju pa celo za 36 odstotkov, kar dodatno povečuje pritisk na iskanje dolgoročnih rešitev za ameriški trg.