Peugeot je v drugi polovici letošnjega leta predstavil naslednika popularnega Partnerja Tepee z novim imenom RIFTER. Razvit na novi konstrukcijski osnovi, trpežnejši in vzdržljivejši lahko kot veliko prostorsko vozilo sprejme tudi zahtevnejša opravila. Glede na željeno zahtevnost, prilagodljivost in notranji prostor, dopušča možnost odločitve že ob nakupu – za krajšo različico dolžine 4,40 m s petimi sedeži, ki smo jo tokrat tudi vozili ali za daljšo s 4,75 m s 7 sedeži. Rifter ne skriva, da je zasnovan pod močnim vtisom športnih terencev, zato je že na pogled višji kot prej, z odmikom od tal za 18 cm, večjimi kolesi, zaščitami spodnjega dela vrat, spodnjega dela karoserije, blatniških košev, odbijačev in s strešnimi nosilci.

Notranjost se prilagaja številnim vsakdanjim in nevsakdanjih družinskim potrebam in kot redko kje ponuja številna odlagalna mesta, v globokem in prostornem predalu med prednjima sedežema, hlajenem sopotnikovem predalu in odlagališči v vratih, v stropni polici spredaj z odlagalnim prostorom in polico v prtljažniku. Ta je znano velik in zaradi tega ne zahteva posebnih postopkov zlaganja, če ni ravno gore prtljage za njim. Zadnja vrata se odpirajo visoko in poleg enostavnega dostopa brez sklanjanja glave nudijo v primeru dežja tudi varen nadstrešek.

Potniški prostor je že na pogled vsaj za stopnjo bogatejši kot prej pri Tepeeju, z značilno zasnovo potniškega prostora i-Cockpit, z relativno majhnim, večfunkcijskim volanom, 8-palčnim zaslonom na dotik v obliki tablice  na sredini armaturne plošče in instrumenti v višini oči, s kromanimi obrobami in všečnimi rdečimi kazalci. Ročica menjalnika je priročno visoko, toda pri tej srednji dizelski motorni različici 1,5-litrskega BlueHDi s 100 KM, še vedno nerazumljivo s 5 prestavami, kar je v tem primeru glavna pripomba v negativnem smislu. Šesta prestava manjka, čeprav motor ni preglasen in bi bil mogoče za kakšen ‘deci’ varčnejši.

V Rifterju se sedi visoko, pregledno, majhen volan, nad katerim se je v drugih modelih marsikdo pritoževal, v tem primeru, prav zaradi višjega sedenja, ne zakriva instrumentov. Rifter, tudi po svoji zasnovi, ni športno naravnan, čeprav volan ustvarja bolj neposreden občutek z natančnejšo lego na cesti, kjer pride lahko do izraza tudi živahnejši karakter s pospeškom 12,5 s do 100 km/h in najvišjo hitrostjo, teoretično 170 km/h. Brez najmanjše zadrege se lahko z Rifterjem zapeljemo na avtocesto, saj si drugače težko predstavljamo vsakdanje premike. Potovalno udobje je na ravni sodobnih crossoverjev-