Evropske ceste bi lahko že letos postale prizorišče prve večje uvedbe robotaksijev. Podjetja, kot so Waymo, Uber, Volkswagen Group in Mercedes-Benz, pripravljajo prve komercialne storitve avtonomne vožnje stopnje Level 4, kar pomeni, da vozila lahko vozijo brez voznika v določenih pogojih.
Med napovedanimi projekti izstopa uvedba samovozečih prevozov v Londonu, testiranja v Münchnu ter razvoj storitev na Hrvaškem, kjer sodelujejo Uber, Pony.ai in startup Verne, povezan s skupino Rimac Group.
Od testov do komercialne uporabe
Evropa prehaja iz pilotnih projektov v dejansko komercialno rabo robotaksijev. Volkswagen Group prek svoje mobilnostne divizije Moia že testira model ID Buzz AD v mestih, kot sta Hamburg in Berlin, medtem ko Mercedes-Benz razvija avtonomne različice modela S-Class za prihodnjo uvedbo v evropskih mestih.
Po ocenah svetovalne hiše Boston Consulting Group bi lahko do leta 2030 po evropskih cestah vozilo okoli 120.000 robotaksijev, globalno pa celo do 3 milijone do leta 2035.
Glavni izzivi: regulativa, stroški in zaupanje
Kljub tehnološkemu napredku ostajajo ključni izzivi. Regulativni okvir v Evropi je zapleten, uvedba storitev pa zahteva visoke začetne investicije – tudi do 30 milijonov dolarjev na mesto.
Poleg tega je vprašanje zaupanja uporabnikov še odprto. Trenutno je pripravljenost za uporabo robotaksijev v Evropi bistveno nižja kot na Kitajskem. Pomemben dejavnik ostajajo tudi stroški, saj so ti danes še vedno višji od klasičnih storitev prevoza.
Tehnološka odvisnost Evrope
Zanimivo je, da večina tehnologije za robotaksije prihaja iz ZDA in Kitajske. Podjetja, kot sta Tesla in Baidu, razvijajo ključne sisteme, medtem ko Evropa za zdaj zaostaja pri razvoju lastnih rešitev.
Prelomnica za avtomobilsko industrijo
Razmah robotaksijev bi lahko dolgoročno spremenil način mobilnosti in zmanjšal potrebo po lastništvu avtomobilov. To pa predstavlja izziv za evropsko avtomobilsko industrijo, ki se že sooča s prehodom na elektrifikacijo.
Če bodo projekti uspešni, bi lahko robotaksi postali pomemben del mestne mobilnosti. Če ne, pa bi se lahko njihova širitev v Evropi zamaknila za več let.
