Japonski proizvajalci so si v zadnjih desetletjih zgradili skoraj neomajno sloves zanesljivosti in robustnosti. Od Toyote do Mazde in Suzukija – vozila iz dežele vzhajajočega sonca redno zasedajo vrhove lestvic kakovosti in dolgoročne vzdržljivosti. A od kod izvira ta ugled?
Vedno na vrhu lestvic
Ko gre za zanesljivost, so številke jasne. Po poročilu agencije J.D. Power, objavljenem junija, sta Lexus in Nissan zasedla prvi dve mesti med najbolj zanesljivimi avtomobilskimi znamkami. Tudi druge raziskave potrjujejo, da imajo vozila, ki najverjetneje presežejo 400.000 prevoženih kilometrov, skoraj vedno japonski izvor. Ta prevlada ni naključje, ampak rezultat posebne industrijske kulture in filozofije, ki jo Japonci uporabljajo že desetletja.
Filozofija stalnega izboljševanja
Jedro japonske avtomobilske industrije je filozofija kaizen, kar pomeni »nenehno izboljševanje«. Vsaka faza proizvodnje – od zasnove do končnega izdelka – je podvržena strogi kontroli kakovosti, s ciljem zmanjšanja napak, odprave odvečnih procesov in povečanja učinkovitosti. Tak pristop ne zagotavlja le manj okvar, temveč tudi večjo doslednost v kakovosti končnega izdelka.
Preizkušene in preproste tehnologije
Po načelu »kar ne obstaja, se ne more pokvariti« številni japonski proizvajalci pogosto izbirajo preprostejše, a zanesljive tehnične rešitve. Namesto kompleksnih in dragih inovacij se odločajo za preverjene tehnologije.
Tako na primer Mazda še vedno uporablja atmosferske motorje, medtem ko je pri številnih znamkah razširjen CVT-menjalnik, ki je manj dovršen od dvosklopčnega, a tudi manj občutljiv na okvare. Preprostost in učinkovitost sta postali sinonim za japonsko zanesljivost.
Ugled kot poslovna vrednota
Za znamke, kot so Toyota, Nissan, Suzuki in Mazda, zanesljivost ni le tehnični standard, temveč ključni tržni kapital. V konkurenčnih okoljih, kot sta Evropa in ZDA, so si njihovi modeli ugled pridobili prav z obljubo, da “ne pustijo voznika na cedilu”.
Izguba tega zaupanja bi pomenila ogromno tveganje in bi lahko izničila desetletja prizadevanj.
Tudi Japonci niso popolni
Čeprav zanesljivost ostaja zaščitni znak japonskih avtomobilov, niso povsem brez napak. Nekateri dizelski motorji Subaruja in Mazde so se izkazali za manj vzdržljive, medtem ko Toyota Proace City Verso – plod sodelovanja s Stellantisom – uporablja problematični 1,2-litrski trivaljni turbomotor s hitreje obrabljivo zobato jermenico.
Podobno velja za Nissanove modele, ki si delijo komponente z Renaultom, ter za Mitsubishi Colt in ASX, ki sta v resnici francoska modela Renault Clio in Captur z japonskim logotipom.
