Evropska komisija je s 16. decembrom bistveno omilila načrtovano prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Namesto popolnega prehoda na ničelne emisije bo po novem veljal cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov CO₂ glede na leto 2021, preostanek pa bo mogoče nadomestiti z zelenim jeklom in trajnostnimi gorivi. Če bo predlog potrjen, bo približno četrtina novih vozil po letu 2035 še vedno uporabljala motorje z notranjim zgorevanjem ali hibride.
Zmagovalci: evropski proizvajalci in dobavitelji
Evropski avtomobilski proizvajalci so v spremembi pravil dosegli pomembno zmago. Že dlje časa so opozarjali, da bi popolna prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem ogrozila delovna mesta, dobičkonosnost in konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko. Nova pravila prvič dopuščajo, da emisije niso edino merilo razogljičenja, kar pomeni nadaljnjo vlogo klasičnih in hibridnih pogonov. Tudi veliki dobavitelji, močno vezani na tehnologije ICE, dobivajo več časa za prilagoditev.
Zmagovalci: Nemčija in Italija
Nemčija, ki je bila glavni zagovornik sprememb, si je zagotovila možnost, da znamke, kot so BMW, Mercedes-Benz, Audi in Porsche, še naprej prodajajo visoko maržne modele z motorji z notranjim zgorevanjem. Hkrati bo imela korist tudi nemška jeklarska industrija, saj bo zeleno jeklo ključno pri kompenzaciji emisij. Italija, ki se bori za ohranitev svoje avtomobilske industrije, prav tako pozdravlja večjo fleksibilnost in spodbude za manjše avtomobile.
Zmagovalec: Renault Group
Renault je eden večjih relativnih zmagovalcev. EU uvaja posebno kategorijo M1E za majhne električne avtomobile do 4,2 metra, izdelane v Evropi, z dodatnimi superkrediti. To neposredno koristi modelom, kot sta Renault 5 in Twingo, ki se proizvajata v Franciji in Sloveniji. Ukrep krepi Renaultovo strategijo dostopnih električnih vozil evropske proizvodnje.
Poraženci: kitajski in azijski proizvajalci
Spodbude bodo omejene na vozila, izdelana v EU, kar postavlja v slabši položaj proizvajalce iz Kitajske, Japonske in Južne Koreje. To bi lahko pospešilo njihove načrte za proizvodnjo v Evropi, vendar kratkoročno zmanjšuje njihovo konkurenčnost na trgu subvencioniranih modelov.
Poraženci: flotni kupci in dostavna vozila
Veliki vozni parki bodo morali do leta 2030 in 2035 dosegati visoke deleže nizko- in brezemisijskih vozil, kar pomeni manj izbire pogonov kot za zasebne kupce. Tudi proizvajalci lahkih gospodarskih vozil dobivajo le delno olajšanje, saj bodo morali kljub nižjim ciljem bistveno povečati elektrifikacijo.
Mešana slika: Stellantis, Tesla in Združeno kraljestvo
Stellantis ima manj koristi od novih pravil kot Renault, saj veliko svojih električnih modelov proizvaja zunaj EU. Tesla bo zaradi omilitve ciljev izgubila del prihodkov iz prodaje emisijskih kuponov. Združeno kraljestvo ostaja posebnost: kljub spremembam v EU še naprej vztraja pri prepovedi ICE po letu 2030, kar bi lahko državo v nekaj letih postavilo med najbolj elektrificirane avtomobilske trge v Evropi.
