Stara anekdota iz 50. let prejšnjega stoletja ponovno postaja aktualna. Takrat naj bi vodstvo Forda sindikalistu Walterju Reutherju ob ogledu avtomatizirane tovarne dejalo: »Kako boste te robote pripravili, da bodo plačevali članarino?« Reuther naj bi odgovoril: »Kako jih boste pripravili, da bodo kupovali vaše avtomobile?«
Danes, v času pospešene robotizacije in razvoja umetne inteligence, vprašanje zveni še bolj resno.
Analitiki družb Gartner in Warburg Research napovedujejo, da bi lahko do leta 2030 vsaj en proizvajalec dosegel 100-odstotno avtomatizacijo montaže vozil. Prva popolnoma avtomatizirana »temna tovarna«, kjer bi avtomobile izdelovali izključno roboti, naj bi po ocenah nastala v ZDA ali na Kitajskem.
Proizvajalci pospešujejo uvajanje robotov
Hyundai Motor Group je na sejmu CES napovedal obsežno širitev robotike in umetne inteligence. V svojem proizvodnem kompleksu v ameriški Georgii namerava od leta 2028 uvajati humanoidne robote Atlas, ki jih razvija podjetje Boston Dynamics. Skupina sodeluje tudi z družbama Nvidia in Google DeepMind.
Tudi Mercedes-Benz preizkuša humanoidne robote, ki bi lahko do konca desetletja sodelovali z delavci na montažnih linijah. Dobavitelji, kot sta Schaeffler in drugi, prav tako širijo dejavnosti na področju avtomatizacije in robotike.
Cilj podjetij je večja produktivnost in nižji stroški. Vendar strokovnjaki opozarjajo na širše posledice.
Kdo bo ustvarjal povpraševanje?
Po mnenju nekaterih ekonomistov množična avtomatizacija odpira temeljno dilemo: če roboti nadomestijo delavce, kdo bo ustvarjal kupno moč za nakup vozil?
Koncept t. i. fordizma je temeljil na ideji, da višja produktivnost prinaša tudi višje plače, kar spodbuja množično potrošnjo. Če proizvodnja postane povsem robotska, bi se lahko dobički koncentrirali pri lastnikih kapitala, medtem ko bi delovna mesta izginjala.
Predstavniki sindikatov poudarjajo, da je treba tehnološke spremembe upravljati skozi socialni dialog in kolektivna pogajanja. Po njihovem mnenju avtomatizacija ne pomeni nujno popolne odprave delovnih mest, temveč spremembo njihove narave.
Vloga držav
Kanadska vlada je že vzpostavila programe za pomoč delavcem, ki jih prizadene umetna inteligenca, ter sredstva za prekvalifikacijo. Podobne razprave potekajo tudi v Evropi in ZDA, vključno z idejami o morebitni obdavčitvi robotov.
Čeprav popolna avtomatizacija še ni realnost, je smer razvoja jasna. Ključno vprašanje ostaja: kako uskladiti tehnološki napredek z ohranjanjem kupne moči in stabilnosti trga, na katerem avtomobilska industrija temelji.(ANEurope)
