Audi z novim superšportnikom Nuvolari pošilja precej jasno sporočilo: elektrifikacija ne pomeni nujno konca motorjev z notranjim zgorevanjem. Ravno nasprotno. V najdražjem in najbolj ekskluzivnem avtomobilskem razredu se proizvajalci vse pogosteje odločajo za hibridni pogon, ki združuje zmogljivost elektromotorjev z značajem klasičnih motorjev.
Audi Nuvolari, katerega cena naj bi znašala okoli 700.000 dolarjev, predstavlja eno najbolj drznih napovedi znamke iz Ingolstadta v zadnjih letih. Sredinsko nameščeni motor V8 razvije 987 konjskih moči, pri njegovem delu pa mu pomagajo trije elektromotorji. Rezultat je hibridni superšportnik s skoraj 1.000 konjskimi močmi, pospeškom od 0 do 96 km/h v približno 2,5 sekunde in največjo hitrostjo 349 km/h.
Posebnost projekta ni le njegova tehnična zasnova, temveč tudi odločitev Audija, da je Nuvolari postavil pred načrtovani povsem električni superšportnik, ki naj bi na trg prišel leta 2028. Avtomobil je bil po navedbah proizvajalca razvit v samo 405 dneh, izdelanih pa bo zgolj 499 primerkov.
Hibrid namesto popolnega prehoda na elektriko
Audijev pristop odraža širši trend v segmentu prestižnih športnih avtomobilov. Proizvajalci, kot so Porsche, Ferrari, Lamborghini, McLaren in Bugatti, elektrifikacije ne uporabljajo več predvsem za zmanjšanje porabe goriva, temveč za povečanje zmogljivosti.
Elektromotorji zagotavljajo takojšen navor, hitrejše odzive in večjo prožnost pri nižjih hitrostih, medtem ko motor z notranjim zgorevanjem ohranja zvok, vibracije in mehanski značaj, ki ga kupci superšportnikov še vedno cenijo.
Med pomembnimi primeri so Porsche 911 GTS, Ferrari F80, Lamborghini Revuelto in Temerario, McLaren Artura ter Bugatti Tourbillon. Vsak od njih električno energijo uporablja kot dopolnilo klasičnemu motorju in ne kot njegovo neposredno zamenjavo.
Generalni direktor Audija Gernot Döllner je ob predstavitvi projekta poudaril, da zanimanje za motorje z notranjim zgorevanjem raste z vrednostjo in ekskluzivnostjo avtomobila. Kupci v nižjih segmentih avtomobil električni pogon pogosto sprejemajo predvsem zaradi nižjih stroškov uporabe in praktičnosti, pri superšportnikih pa ostaja v ospredju čustvena povezava z avtomobilom.
Superšportnik kot predmet želje
Prav v tem je bistvena razlika med električnim avtomobilom in superšportnikom. Kupec avtomobila za več sto tisoč evrov ne izbira zgolj na podlagi dosega, porabe ali stroškov vzdrževanja. Pomembni postanejo zvok, odziv motorja, občutek za volanom in občutek mehanske povezanosti z avtomobilom.
Električni avtomobili lahko ponudijo izjemne pospeške, vendar proizvajalci športnih avtomobilov očitno ugotavljajo, da sama hitrost za najzahtevnejše kupce ni dovolj.
Hibridni pogon zato postaja kompromis med dvema svetovoma. Omogoča uporabo električne energije tam, kjer prinaša prednost, hkrati pa ohranja motor z notranjim zgorevanjem kot osrednji element vozniške izkušnje.
Audi Nuvolari kot nova oblikovna in tehnološka izjava
Nuvolari je tudi oblikovno eden najbolj radikalnih Audijev zadnjih let. Karoserija iz brušenega titana, ozki žarometi, izrazite odprtine za hlajenje in izpostavljen motor V8 ustvarjajo precej bolj agresiven videz od sedanjih serijskih Audijev.
Majhen aktivni spojler, zasnovan na podlagi tehnologije iz sveta Formule 1, spreminja svoj položaj glede na način vožnje. Notranjost sledi minimalističnemu pristopu, vendar z nekaterimi nekonvencionalnimi rešitvami, med drugim kamerami namesto klasične vidljivosti nazaj in posebnim načinom odpiranja vrat.
Za Audi ima Nuvolari še širši pomen. Znamka, ki je svojo športno identiteto gradila z relijem quattro, dirkami v Le Mansu in modelom R8, želi ponovno ustvariti avtomobil, ki bi bil predvsem čustven in ne le tehnološko dovršen.
Audi Nuvolari zato ni zanimiv zgolj kot ekskluziven superšportnik. Je tudi pokazatelj, da bo prehod v električno mobilnost v najdražjem avtomobilskem segmentu očitno potekal počasneje in drugače kot pri množičnih avtomobilih.
Motorji z notranjim zgorevanjem tam še niso izgubili svoje vloge. Vsaj za zdaj jih elektrifikacija ne nadomešča, ampak jim daje dodatno zmogljivost. Prav ta kombinacija pa bi lahko v prihodnjih letih postala nova formula za najdražje športne avtomobile.
