Na kitajskem avtomobilskem trgu se odvija intenzivna cenovna vojna, ki razkriva globlje strukturne težave industrije. Na prvi pogled so nižje cene sicer privlačne za potrošnike, a nestanovitna cenovna politika spodkopava dolgoročno zaupanje. Na družbenih omrežjih se že pojavljajo komentarji uporabnikov, ki se sprašujejo, zakaj bi danes kupili vozilo, če bo morda prihodnji teden občutno cenejše. Hkrati pa obstaja tveganje, da bodo proizvajalci vozil v prizadevanjih za znižanje stroškov zmanjšali vlaganja v kakovost, varnost in poprodajne storitve.
Prejšnji teden je kitajsko ministrstvo za industrijo avtomobilskim direktorjem sporočilo, da morajo “samoregulirati” svojo cenovno politiko ter se izogibati prodaji vozil pod stroški ali nerealnim popustom. Med drugim je bila omenjena tudi praksa tako imenovanih “nič-kilometrskih” vozil – avtomobilov, ki jih proizvajalci prek trgovcev uradno prodajo kot rabljena, čeprav nimajo prevoženih kilometrov, s čimer umetno ustvarjajo vtis večje prodaje in hitreje praznijo zaloge.
Kitajska avtomobilska industrija v primežu presežnih zmogljivosti
Kitajski proizvajalci avtomobilov znižujejo cene bistveno agresivneje kot njihovi tuji konkurenti. Podatki inštituta Gasgoo Automotive Research Institute kažejo, da je bila povprečna izkoriščenost proizvodnih kapacitet v panogi leta 2024 le 49,5-odstotna, kar odraža resno presežno zmogljivost v sistemu.
V ozadju cenovne vojne se odvija tudi konsolidacija v segmentu proizvajalcev novih energetskih vozil (NEV), kamor sodijo električna vozila in priključni hibridi. Po podatkih svetovalne hiše AlixPartners je letos kitajski trg prvič doživel odhod 16 blagovnih znamk NEV, medtem ko jih je bilo 13 novih lansiranih.
Ron Zheng, partner v svetovalnem podjetju Roland Berger, pojasnjuje, da “čeprav je kitajski avtomobilski trg velik, se njegova rast upočasnjuje. Proizvajalci zato postavljajo tržni delež na prvo mesto.”
BYD v središču dogajanja
Kitajski avtomobilski velikan BYD, vodilna znamka po številu prodanih vozil, velja za glavnega akterja pri sprožanju valov cenovnih znižanj. Njihov pristop je po mnenju poznavalcev usmerjen v prevlado na trgu in izrivanje konkurentov. Analitiki opozarjajo na tveganja, povezana z dampinško prodajo, težavami pri upravljanju prodajne mreže in pritiskom na dobavitelje.
Na udaru so tudi dobavne verige. Konec leta 2024 je BYD od enega izmed svojih dobaviteljev zahteval drastično znižanje cen, kar je sprožilo vprašanja o morebitni uporabi t. i. financiranja dobavne verige za prikrivanje dejanskega obsega zadolženosti podjetja. Analiza družbe GMT Research ocenjuje, da bi lahko resnični neto dolg podjetja znašal okoli 323 milijard juanov (45 milijard ameriških dolarjev), v primerjavi z uradnimi 27,7 milijarde juanov.
Učinki na trgovce in izvoz
Tudi trgovska mreža čuti posledice. Od aprila sta propadli najmanj dve večji trgovski skupini v različnih provincah, obe specializirani za prodajo vozil BYD.
Zaradi omejenih možnosti domačega trga številni kitajski proizvajalci povečujejo izvoz, a tudi ta naleti na omejitve. ZDA so trg že zaprle, Japonska in Južna Koreja utegneta slediti. Rusija, še nedavno največji izvozni trg za kitajska vozila, postaja vse bolj nepredvidljiva, medtem ko jugovzhodna Azija izgublja privlačnost zaradi zaostrene konkurence.
Regulativna prizadevanja doslej neuspešna
To ni prvi poskus kitajskih oblasti, da bi omejile cenovno vojno. Julija 2023 je 16 vodilnih avtomobilskih proizvajalcev, med njimi Tesla, BYD in Geely, pod okriljem kitajskega avtomobilskega združenja CAAM podpisalo zavezo o preprečevanju “nenormalnega oblikovanja cen”. A že nekaj dni kasneje je CAAM iz dokumenta umaknila določilo o cenah, ker naj bi bilo v neskladju z zakoni o konkurenčnosti. Cenovni spopadi so se nadaljevali brez zadržkov.
Dogajanje na kitajskem avtomobilskem trgu razkriva globoko neravnovesje med proizvodnimi kapacitetami in dejanskim povpraševanjem. Agresivna cenovna strategija, ki jo poganjajo največji igralci, spodjeda stabilnost in zaupanja vredno poslovno okolje. Regulativni odzivi so za zdaj neuspešni, posledice pa občutijo tako proizvajalci kot potrošniki in trgovci.
