Tekma v razvoju baterij za električna vozila se hitro spreminja. Če so proizvajalci v preteklosti stavili predvsem na zmogljivost in doseg, danes vse večjo vlogo prevzemajo stroški. V ospredje zato prihajajo litij-železo-fosfatne baterije (LFP), ki postopoma izrivajo dražje nikljeve rešitve.
Po podatkih raziskovalne hiše IDTechEx naj bi trg materialov za baterijske celice do leta 2036 zrasel z 20,4 na kar 154 milijard dolarjev, povpraševanje pa se bo več kot potrojilo. Rast bo spodbujala predvsem širitev električne mobilnosti v Evropi in ZDA, ki dohitevata Kitajsko.
Cena proti zmogljivosti
Nikljeve baterije (NMC) ponujajo višjo energijsko gostoto, kar pomeni daljši doseg. Zato ostajajo priljubljene pri premijskih električnih modelih, kot je BMW iX3. Vendar so dražje in odvisne od surovin, kot sta nikelj in kobalt, katerih dobava je omejena in cenovno nestabilna.
Na drugi strani LFP baterije izstopajo po nižji ceni, večji vzdržljivosti in manjši odvisnosti od kritičnih materialov. Prav zato se vse bolj uveljavljajo v množičnem segmentu.
Kitajska narekuje tempo
LFP tehnologija je že standard na Kitajskem, kjer je leta 2024 predstavljala približno 75 % vseh prodanih električnih vozil. Pomembno vlogo ima proizvajalec BYD s svojo baterijo Blade, ki jo uporablja v modelih, kot je BYD Atto 3.
Evropski proizvajalci sledijo trendu. Volkswagen načrtuje uporabo LFP baterij v večini cenovno dostopnih modelov, medtem ko Renault uvaja to tehnologijo v nove generacije vozil za znižanje stroškov, v novi Twingo in Megane E-Tech.
Vmesna rešitev: LMFP
Kot kompromis med ceno in zmogljivostjo se pojavlja nova kemija LMFP (litij-mangan-železo-fosfat). Ta obljublja boljšo energijsko gostoto kot LFP ob ohranjanju nižjih stroškov. Med prvimi jo razvijajo podjetja, kot sta Geely in Tesla.
Pogled v prihodnost
Do sredine naslednjega desetletja se pričakuje nadaljnji razvoj baterijskih tehnologij, vključno z novimi materiali, ki bi lahko še dodatno povečali energijsko gostoto. A za zdaj ostaja jasno: ravnotežje med ceno, dosegom in razpoložljivostjo surovin bo ključno pri izbiri baterij.
Prehod na LFP tako ni le tehnološka odločitev, temveč tudi odgovor na ekonomske in geopolitične izzive sodobne električne mobilnosti.(ANEurope)
