Zahodni avtomobilski proizvajalci v zadnjem letu vse bolj umikajo ambiciozne načrte elektrifikacije, saj se soočajo z ohlajanjem povpraševanja, visokimi stroški in spreminjajočim se regulativnim okoljem. Medtem Kitajska, podprta z učinkovito dobavno verigo in obsežnimi državnimi subvencijami, utrjuje svoj položaj vodilne sile na globalnem trgu električnih vozil (EV).
Eden najbolj odmevnih primerov prihaja iz ZDA. Ford Motor Co. je sredi decembra napovedal temeljito prestrukturiranje svoje strategije električnih vozil, ki bo podjetje stalo približno 19,5 milijarde dolarjev izrednih stroškov, večinoma že v zadnjem četrtletju. Ford se vse bolj usmerja v hibride in klasične motorje z notranjim zgorevanjem, kar je jasen signal umika iz dolgoročno drage EV strategije.
Podobne poteze sprejemajo tudi drugi ameriški proizvajalci. Stellantis je septembra opustil povsem električni poltovornjak Ram in se raje odločil za različico z razširjenim dosegom. General Motors je medtem preusmeril proizvodni obrat Tonawanda v New Yorku iz proizvodnje električnih pogonskih sklopov v izdelavo motorjev V8 za velika tovorna vozila.
K umiku prispevajo tudi politične spremembe. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po vrnitvi v Belo hišo ukinila več ključnih podpornih ukrepov za električna vozila, vključno z davčnimi olajšavami za nakup EV ter kaznimi za proizvajalce, ki ne dosegajo ciljev porabe goriva. Okoljska agencija EPA in prometni organi so obenem napovedali rahljanje emisijskih in porabnih standardov.
Podobno sliko je mogoče opaziti tudi v Kanadi. Provinca Quebec je znižala subvencije za električna vozila in omilila cilje prodaje EV do leta 2035. Na zvezni ravni je program spodbud za brezemisijska vozila ostal brez sredstev že pred iztekom veljavnosti. Tudi Britanska Kolumbija je opustila tako subvencije kot zahtevo po 100-odstotni prodaji brezemisijskih vozil do leta 2035.
V Evropi je Evropska komisija decembra popustila pritiskom industrije in držav članic ter omilila prvotni načrt popolne prepovedi vozil z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Nova ureditev dopušča 90-odstotno zmanjšanje emisij glede na leto 2021 in omogoča uporabo trajnostnih goriv ter ogljičnih kompenzacij.
Zaradi počasnejše rasti trga električnih vozil bi evropski proizvajalci sicer tvegali večmilijardne kazni. Komisija je zato že marca dovolila, da se cilji za leto 2025 povprečijo v obdobju treh let. Evropski trg EV naj bi letos dosegel okoli 18-odstotni delež, kar je občutno pod prvotnimi cilji.
Medtem Kitajska s cenovno dostopnimi električnimi vozili in močno podporo države nadaljuje širitev na svetovne trge, kar še povečuje pritisk na zahodne proizvajalce.
