Razprava med Brusljem in avtomobilskimi proizvajalci prinaša optimizem glede možne izjeme, ki bi omogočila nadaljnjo prodajo priključnih hibridov tudi po letu 2035.
Evropska unija in avtomobilska industrija že nekaj dni intenzivno razpravljata o prihodnosti sektorja, ki se sooča s krizo in izgubo 7 % BDP. Ena od ključnih tem je morebitno omiljenje prepovedi prodaje novih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem po letu 2035. Po poročanju nemškega tednika Der Spiegel Evropska komisija ni več tako nepopustljiva in razmišlja o možnosti, da bi poleg električnih vozil dovolila tudi vozila z razširjevalniki dosega – pri katerih pomožni motor deluje kot generator za pogonsko baterijo.
Der Spiegel poroča o neformalnem kompromisu, pri katerem je ključno vlogo odigral Eckart von Klaeden, nekdanji minister v vladi Angele Merkel in zdajšnji vodja institucionalnih odnosov pri Mercedesu. Njegov vpliv je še posebej pomemben, saj je izvršni direktor Mercedes-Benza Ola Källenius od 1. januarja tudi predsednik Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Mercedes se zavzema za prehod, ki bi ga usmerjal trg in ne stroge regulacije, pri čemer bi bila v igri vse tehnologije – vključno s priključnimi hibridi in vozili z razširjevalniki dosega.
Uradni dokument Evropske komisije, objavljen v zadnjih dneh, poudarja potrebo po “tehnološko nevtralnem pristopu” ter nakazuje, da bo vloga sintetičnih goriv upoštevana v okviru načrtovanega pregleda regulacije. Če se bodo te govorice potrdile, bi to lahko pomenilo, da poleg e-goriv ostaja odprta možnost tudi za motorje z notranjim izgorevanjem, ki uporabljajo klasična goriva – pod pogojem, da so opremljeni z električnimi sistemi za ponovno polnjenje.
