Razprava o prihodnosti kitajskih avtomobilskih znamk v Združenih državah Amerike postaja vse bolj burna. Ameriško združenje mednarodnih avtomobilskih trgovcev (AIADA) je javno podprlo pobudo za prepoved prodaje in proizvodnje vozil kitajskih proizvajalcev na ameriškem trgu ter pozvalo zakonodajalce k zaostritvi obstoječe zakonodaje.
Predsednik združenja Mike Darrow meni, da kitajski proizvajalci predstavljajo drugačen izziv kot tradicionalne svetovne avtomobilske znamke. Po njegovem mnenju njihov cilj ni zgolj širitev poslovanja, temveč pridobitev prevladujočega položaja na svetovnem trgu, kar bi lahko občutno zmanjšalo tržni delež uveljavljenih proizvajalcev.
Nova zakonodaja bi lahko bistveno zaostrila pravila
V ameriškem kongresu je že v obravnavi predlog zakona Connected Vehicle Security Act 2026, ki predvideva precej strožje omejitve za vozila podjetij, povezanih s Kitajsko.
Če bo zakon sprejet v zdajšnji obliki, bi lahko prepoved zajela tudi proizvajalce, pri katerih kitajski vlagatelji ali podjetja obvladujejo več kot 15-odstotni lastniški delež. Pobudniki zakon utemeljujejo predvsem z nacionalno varnostjo ter tveganji, povezanimi s povezanimi vozili, programsko opremo in zbiranjem podatkov.
Del omejitev za kitajsko strojno in programsko opremo v vozilih sicer začne veljati že z modelnim letom 2027.
Prepoved bi lahko prizadela tudi uveljavljene avtomobilske znamke
Vprašanje prepovedi je precej bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Številni svetovni proizvajalci imajo danes tesne poslovne ali lastniške povezave s Kitajsko.
Med njimi so tudi Mercedes-Benz, katerega največji posamezni delničar je kitajski BAIC, Volvo, ki je v večinski lasti skupine Geely, ter Polestar, ki zaradi obstoječih ameriških pravil že ne sme prodajati svojih vozil na tamkajšnjem trgu.
Povezave s Kitajsko imajo tudi Volkswagen, ki sodeluje s podjetjem XPeng pri razvoju programske opreme, Stellantis, ki je sklenil partnerstvo z Leapmotorjem, ter ameriška proizvajalca Ford in General Motors, ki del proizvodnje še vedno izvajata na Kitajskem, čeprav napovedujeta selitev proizvodnje v ZDA.
To pomeni, da bi morali zakonodajalci pri morebitni prepovedi pripraviti številne izjeme oziroma natančno določiti, katere povezave s Kitajsko so še sprejemljive.
Evropski trg kaže hitro rast kitajskih znamk
Pobudniki prepovedi opozarjajo predvsem na dogajanje v Evropi, kjer kitajski proizvajalci hitro povečujejo svoj tržni delež.
Po zadnjih podatkih so kitajske avtomobilske znamke junija dosegle 10,9-odstotni tržni delež na evropskem avtomobilskem trgu, kar je skoraj dvakrat več kot v enakem obdobju lani.
Prav hitra rast na evropskih trgih po mnenju AIADA kaže, kako hitro lahko kitajski proizvajalci postanejo resni konkurenti tradicionalnim avtomobilskim znamkam.
Odločitev bo vplivala na prihodnost avtomobilske industrije
Če bo ameriški kongres sprejel strožjo zakonodajo, bi lahko ta pomembno preoblikovala svetovno avtomobilsko industrijo. Poleg neposrednega vpliva na kitajske proizvajalce bi se morale novim pravilom prilagoditi tudi številne evropske in ameriške avtomobilske skupine, ki imajo zaradi razvoja električnih vozil in baterijskih tehnologij vse tesnejše poslovne povezave s Kitajsko.
Končna odločitev zakonodajalcev bo tako vplivala ne le na dostop kitajskih avtomobilov do ameriškega trga, temveč tudi na prihodnje globalne dobavne verige in razvoj avtomobilske industrije
