Citroën letos obeležuje 40 let modela BX GTi, ene najbolj zanimivih športnih limuzin osemdesetih let. Različica GTi je bila predstavljena julija 1986 ob prenovi modela BX in je združila zmogljivosti športnega avtomobila z udobjem, po katerem je bil Citroën že takrat znan.

Zgodba modela Citroën BX se je sicer začela leta 1982. Avtomobil, ki ga je oblikoval italijanski studio Bertone pod vodstvom Marcella Gandinija, je s svojo izrazito oglatimi linijami hitro postal eden najbolj prepoznavnih Citroënov tistega obdobja. Do konca proizvodnje leta 1994 je bilo izdelanih več kot 2,3 milijona primerkov.

Štiri leta po predstavitvi osnovnega modela je Citroën ponudbo razširil z različico BX GTi, ki je nasledila modela BX 19 GT in BX Sport. Cilj je bil jasen: ponuditi hitrejši in bolj dinamičen avtomobil, ne da bi se pri tem odpovedali vsakodnevni uporabnosti in značilnemu udobju.

125 konjskih moči in skoraj 200 km/h

Citroën BX GTi je poganjal 1,9-litrski štirivaljni motor z elektronskim vbrizgom goriva, ki je razvijal 91,9 kW oziroma 125 konjskih moči ter 175 Nm navora. Za tisti čas so bile to zelo prepričljive številke, še posebej zaradi nizke mase avtomobila.

BX GTi je tehtal le 1.025 kilogramov, zato je imel razmerje med maso in močjo 8,2 kilograma na konjsko moč. Največja hitrost se je približala 200 km/h, avtomobil pa je ponujal odzivnost in okretnost, primerljivo z nekaterimi precej bolj športno usmerjenimi tekmeci.

Toda prav tu je bil BX GTi drugačen. Citroën ni želel izdelati zgolj še ene športne limuzine s tršim vzmetenjem. Model je ohranil hidropnevmatsko vzmetenje, ki je bilo sicer nekoliko čvrsteje nastavljeno, vendar je še vedno zagotavljalo zelo visoko raven udobja tudi na slabših cestah.

Štiri kolutne zavore, servo volan in opcijski ABS so dodatno izboljšali vozne lastnosti, BX GTi pa je tako predstavljal precej redko kombinacijo: športno zmogljiv avtomobil, ki je bil hkrati primeren tudi za vsakodnevno uporabo.

Športnejši videz in bogata oprema

Prenova leta 1986 je prinesla tudi spremenjeno zunanjost. BX GTi je dobil širša blatnika, bolj zaobljena odbijača v barvi karoserije, zadnji spojler, sprednje meglenke in športne pnevmatike. Diskretne oznake GTi so poudarjale njegov položaj v vrhu ponudbe.

Za tisti čas je bil dobro opremljen tudi potniški prostor. Med drugim je ponujal velur sedeže, centralno zaklepanje, posebno instrumentno ploščo s šestimi merilniki in električno nastavljivo sovoznikovo ogledalo. Na seznamu dodatne opreme so bili usnjeni sedeži, klimatska naprava, potovalni računalnik, električno strešno okno in avdiosistem Hi-Fi.

BX GTi 16V je postavil nov mejnik

Še večji korak je Citroën naredil leta 1987 s predstavitvijo modela BX GTi 16V za modelno leto 1988. Novi 1,9-litrski motor XU9J4 s 16 ventili je razvijal 160 konjskih moči, kar je BX-u omogočilo pospešek od 0 do 100 km/h v 7,9 sekunde in največjo hitrost 218 km/h.

Različica 16V je pomenila pomemben tehnološki mejnik, saj je Citroën med prvimi francoskimi proizvajalci večventilsko tehniko uvedel v serijsko proizvodnjo. Dobila je še izrazitejšo športno podobo, prilagojeno vzmetenje, lahka aluminijasta platišča in bolj športno oblikovano notranjost.

Leta 1989 se je ponudbi pridružil še BX GTi 4×4 s stalnim štirikolesnim pogonom, kar je dodatno razširilo značaj športne različice.

Citroën BX GTi je ostal v proizvodnji do leta 1993, ko je z uvedbo katalizatorjev in spremembami v ponudbi postopoma zapustil prodajne salone. Štirideset let po predstavitvi pa ostaja zanimiv primer avtomobila iz časa, ko so proizvajalci športne zmogljivosti pogosto združevali z zelo različnimi tehničnimi pristopi.

BX GTi je dokazoval, da športna limuzina ni nujno trda in neudobna. S kombinacijo nizke mase, zmogljivega motorja in hidropnevmatskega vzmetenja je ponudil značaj, ki ga med sodobnimi avtomobili danes težko najdemo. Prav zato je Citroën BX GTi tudi štiri desetletja pozneje eden bolj prepoznavnih in cenjenih športnih Citroënov svoje generacije.