Evropska komisija je po večmesečnih pogajanjih s Kitajsko odprla možnost novega trgovinskega mehanizma za električna vozila, proizvedena na Kitajskem in izvožena v Evropsko unijo. Namesto dodatnih carin, ki lahko dosežejo do 35 odstotkov, bi lahko avtomobilski proizvajalci predlagali minimalne prodajne cene, s katerimi bi se izognili tarifam.
Mehanizem, ki ga Komisija imenuje »cenovna zaveza« (price undertaking), določa najnižjo dovoljeno ceno za posamezen model in raven opreme. V praksi to pomeni, da se strošek carin vgradi neposredno v ceno vozila. Do zdaj je vlogo oddala le skupina Volkswagen, in sicer za električni Cupra Tavascan, ki ga proizvajajo na Kitajskem in je trenutno obremenjen z 20,7-odstotno carino ob uvozu v EU. Odločitev Komisije je pričakovana v prihodnjih tednih.
Ozadje: preiskava in uvedba carin
Evropske institucije že več let spremljajo hitro rast kitajskih električnih vozil na evropskem trgu. Opozorila avtomobilskih združenj in proizvajalcev so privedla do protisubvencijske preiskave, ki se je zaključila sredi leta 2024. Preiskava je ugotovila, da je Kitajska nezakonito subvencionirala celotno vrednostno verigo baterijskih električnih vozil, kar je evropskim proizvajalcem onemogočalo konkurenčen nastop.
Kot odgovor je EU uvedla dodatne carine v razponu od 7,8 do 35,3 odstotka za baterijska električna vozila in vozila s podaljšanim dosegom, ne pa tudi za priključnohibridna in klasična hibridna vozila. Posledično so kitajski proizvajalci močno povečali prodajo PHEV-jev v Evropi, medtem ko se je rast prodaje BEV-jev po uvedbi carin upočasnila.
Leta 2025 so kitajske znamke v Evropi prodale več kot 812.000 vozil, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej, njihov tržni delež pa je dosegel okoli 6,1 odstotka. Pri tem so nekateri proizvajalci, kot sta BYD in Chery, že napovedali ali začeli lokalno proizvodnjo v Evropi.
Zakaj zdaj sprememba pristopa?
Po mnenju strokovnjakov se je geopolitično okolje v zadnjem letu spremenilo. EU si prizadeva uravnotežiti odnose z ZDA, Kitajsko in drugimi partnerji, hkrati pa zmanjšati tveganje povračilnih ukrepov Pekinga proti evropskim proizvajalcem, ki so močno odvisni od kitajskega trga – med njimi Audi, BMW, Mercedes-Benz in Porsche.
Minimalne cene bi lahko pomenile kompromis: zaščito evropske industrije brez nadaljnjega zaostrovanja trgovinskega konflikta. Poleg tega bi mehanizem zaščitil tudi evropske znamke, ki električna vozila proizvajajo na Kitajskem in jih uvažajo v EU, kot so Cupra, Mini in Smart.
Prednosti in tveganja
Po pravilih Komisije morajo minimalne cene zagotoviti enakovreden učinek kot carine, obenem pa preprečiti obhode sistema, na primer z nižjimi cenami drugih modelov. Ena od možnosti je tudi omejitev letnih prodajnih količin.
Kritiki opozarjajo, da bi tak sistem lahko koristil predvsem kitajskim proizvajalcem, saj bi se carinski prihodki namesto v evropski proračun prelili v njihove bilance. Ob tem ostajajo odprta vprašanja nadzora in izvajanja, zlasti zaradi popustov, spodbud in pogajanj na ravni prodajalcev.
Minimalne cene in carine bodo po ocenah strokovnjakov verjetno sobivale še več let, hkrati pa bi lahko služile kot izhodišče za širši in trajnejši trgovinski dogovor med EU in Kitajsko.(ANEurope)
