Evropska unija naj bi opustila načrte o popolni prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem do leta 2035, poroča nemški Bild, ki se sklicuje na izjave vplivnega evropskega poslanca Manfreda Webra. Namesto popolnega izstopa iz tehnologije naj bi EU uvedla bolj prilagodljive cilje zmanjševanja emisij, kar odpira vrata nadaljnji proizvodnji motorjev z notranjim izgorevanjem tudi po letu 2035.
Weber, predsednik največje politične skupine v Evropskem parlamentu (EPP), je dejal, da bo cilj za avtomobilske proizvajalce od leta 2035 znižanje emisij CO₂ za 90 odstotkov in ne več za 100 odstotkov. To pomeni, da popolna prepoved motorjev z notranjim izgorevanjem ne bo uveljavljena, prav tako pa po letu 2040 ne bo uvedena strožja 100-odstotna zahteva. Po njegovih besedah to predstavlja pomembno sporočilo evropski avtomobilski industriji in pomeni zaščito več deset tisoč delovnih mest, predvsem v Nemčiji.
Revidirana ureditev bi tako omogočila nadaljnjo prodajo modelov s priključnohibridnim pogonom (PHEV) ter vozil z razširjenim dosegom (EREV), pri katerih motor z notranjim izgorevanjem deluje kot generator električne energije. To velja za pomembno zmago Nemčije, ki že dlje časa pritiska na Bruselj za bolj realističen prehod v elektromobilnost v času, ko panoga zaradi kitajske konkurence in visokih stroškov doživlja močne pritiske.
Evropska komisija bo novi predlog uradno predstavila 16. decembra kot del paketa ukrepov za podporo industriji, ki se sooča s šibkim povpraševanjem po električnih vozilih in visokimi stroški prehoda. Predlog morajo potrditi države članice ter Evropski parlament, pri čemer je podpora najmočnejše politične skupine ključnega pomena. Komisija podrobnosti pred uradno objavo ni želela komentirati.
Prvotni dogovor iz leta 2022 je predvideval, da bodo morali biti vsi novi avtomobili in lahka gospodarska vozila do leta 2035 brez emisij CO₂, kar bi v praksi pomenilo konec prodaje bencinskih in dizelskih motorjev. Proizvajalci, med njimi Volkswagen, Stellantis, Renault, Mercedes-Benz in BMW, pa so v zadnjih dveh letih lobirali za mehkejše cilje ter opozarjali, da je prehod v celotno elektrifikacijo prezahteven, predrag in močno odvisen od kupcev, ki se pogosto še ne odločajo za električna vozila.
Del poročil evropskih medijev navaja, da komisija razmišlja tudi o možnosti dodatne petletne zamude – torej premika roka za dosego ničelnih emisij na leto 2040. Takšen scenarij bi omogočil prodajo vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, če bi ta uporabljala napredna biogoriva ali sintetična goriva (e-goriva), ki jih je mogoče proizvesti iz zajetega CO₂ in obnovljive elektrike. Čeprav lahko e-goriva teoretično delujejo podnebno nevtralno, so trenutno zelo draga, tehnološko nezrela, okoljski učinki biogoriv pa ostajajo predmet razprav.
Med pričakovanimi spremembami je tudi preložitev strožjega načina izračuna emisij pri priključnih hibridih. Evropska komisija je namreč razmišljala o prehodu na spremljanje dejanskih emisij v vožnji, ki bi nadomestilo laboratorijske izračune, za katere kritiki pravijo, da občutno podcenjujejo realne izpuste PHEV-modelov.
Za zdaj ostaja ključnega pomena odločitev, ali se bo EU uradno odmaknila od popolne elektrifikacije in sprejela bolj postopno ter tehnološko nevtralno pot do zmanjšanja emisij – kar bi lahko bistveno preoblikovalo evropski avtomobilski trg v prihodnjem desetletju. (ANEurope)
