Nemški kancler Friedrich Merz je Evropski komisiji poslal pismo, v katerem poziva k pomembnim spremembam pri načrtovani prepovedi prodaje novih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem po letu 2035. Pismo, ki je v urad predsednice Komisije Ursule von der Leyen prispelo 28. novembra, izpostavlja potrebo po »tehnološko nevtralni, fleksibilni in realistični« ureditvi emisij, ki bi dosegala podnebne cilje EU, ne da bi ogrozila inovacije in industrijsko konkurenčnost.
Merz poudarja, da bi morali evropski zakonodajalci pri ocenjevanju emisij upoštevati celoten vozni park — tako nova vozila kot tudi obstoječa. Ob tem priznava, da tranzicija na električna vozila ostaja ključni del evropske strategije, in napoveduje nov program subvencij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki za nakup ali najem vozil na električni pogon. Načrt predvideva osnovno subvencijo v višini 3.000 evrov, ki bi se povečala za 500 evrov na otroka, do največ 1.000 evrov. Program naj bi se začel čim prej v prihodnjem letu.
Kljub napovedanim podporam so okoljske organizacije izpostavile ostre kritike. Organizacija Transport & Environment je Nemčiji očitala, da se oklepa zastarelih tehnologij in s tem škodi lastni avtomobilski industriji. »Kdor verjame, da bo Nemčija prihodnjo gospodarsko rast gradila na motorjih z notranjim izgorevanjem, zavrača realnost,« je dejal direktor T&E v Nemčiji Sebastian Bock.
Merzov poziv k dopuščanju hibridnih vozil tudi po letu 2035 pa ne deli podpore med največjimi evropskimi gospodarstvi. Francija in Španija ostajata trdno zavezani načrtu o popolni prepovedi prodaje novih vozil z izpusti po letu 2035. Obe državi poudarjata, da prihajajoča revizija podnebnih ciljev ne sme spremeniti osnovnega cilja ničelnih izpustov, čeprav ostajata odprti za določene “fleksibilnosti”, kot so različne sheme prednostnega vrednotenja za vozila, izdelana v Evropi.
Nasprotne pozicije so vidne tudi drugje v EU. Italijanska premierka Giorgia Meloni je septembra izjavila, da je prepoved motorjev z notranjim izgorevanjem po letu 2035 »samouničevalna« in da ogroža celotne industrijske panoge. Po njenih besedah mora ekološka tranzicija potekati tako, da ne destabilizira avtomobilskega sektorja.
Vse bolj raznolika stališča po Evropi ustvarjajo dodatne pritiske na Merzovo vlado, ki se že sooča z izzivi počasne gospodarske rasti, starajoče se delovne sile in geopolitičnih napetosti, vključno z rusko-ukrajinsko vojno. V Nemčiji ima vprašanje avtomobilske industrije tudi simbolni pomen, saj je prav tam nastal prvi avtomobil v 19. stoletju. To tematiko izkorišča tudi skrajno desna stranka AfD, ki nasprotuje popolnemu prehodu na električna vozila in v anketah tekmuje s konservativno koalicijo. (ANEurope)
