Novi mednarodni varnostni standardi in evropska zakonodaja, osredotočena na pravice delavcev, nakazujejo, da bodo sodelovalni roboti postali vse pomembnejši v avtomobilski proizvodnji.
Zaradi teh sprememb bodo sodobne tovarne vse bolj drugačne od klasičnih industrijskih obratov, kjer so ljudje in roboti delovali ločeno. Zdaj pa bodo, zahvaljujoč napredku na področju varnosti in zaščite delavcev, delali z roko v roki.
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da je tesno sodelovanje med ljudmi in roboti še vedno srednjeročen trend. Naraščajoča zmogljivost in avtonomija robotov vodita industrijo proti bolj kontroverzni prihodnosti, v kateri bodo določena delovna mesta v celoti prevzela robotske roke, humanoidi in druge avtomatizirane tehnologije. Stroji bodo delali neprekinjeno – in nikoli ne bodo zahtevali višje plače.
»Na kratki rok bodo roboti v veliko pomoč ljudem,« pravi Andy Qiu, strokovnjak za umetno inteligenco pri podjetju SBD Automotive. »Na dolgi rok pa bodo nadomestili človeške delavce.«
Evropski pristop v središče postavlja človeka
Dva nedavna razvojna koraka kažeta, da bodo sodelovalni roboti – ali “koboti” – v prihodnjih letih vse bolj prisotni v evropski industriji.
Prvi med njimi je strategija Industrija 5.0, dolgoročna evropska vizija o vlogi podjetij pri gospodarskih in družbenih preobrazbah. Evropska unija je leta 2023 začela pripravo pristopa, ki »v ospredje proizvodnega procesa postavlja dobrobit delavca.«
To načelo bo po besedah Yulina Wanga, višjega tehnološkega analitika pri raziskovalnem podjetju IDTechEx, spodbudilo širšo uporabo sodelovalnih robotov v evropskih tovarnah.
»Avtomobilski proizvajalci v državah EU so do določene mere zavezani, da vrnejo več ljudi v proizvodne hale,« pravi Wang. »Da bi dosegli ravnotežje med prilagodljivostjo ljudi in učinkovitostjo robotov, so koboti idealna rešitev.«
Ti roboti so manjši, enostavni za programiranje in imajo modularna orodja – prijemala, vijačnike, varilne glave, brusilne nastavke in vakuumske priseske –, ki jih je mogoče hitro zamenjati glede na potrebo. Opremljeni so tudi s senzorji in vidnimi sistemi, ki omogočajo varno so-delovanje z ljudmi v neposredni bližini.
Novi varnostni standardi za sodelovalne robote
Marca letos je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) objavila posodobljeno verzijo standarda ISO 10218, ki ureja varnost industrijskih robotov po vsem svetu. Ena ključnih sprememb je vključitev smernic za uporabo sodelovalnih robotov.
Standard zdaj predvideva večjo prilagodljivost pri varovanih območjih, kjer so bili delavci prej fizično ločeni od robotov. Novi pristop priznava, da si bodo roboti in ljudje delili delovni prostor.
»Zdaj gledamo na to iz sodelovalnega vidika, kjer robot in človek delata v istem prostoru,« pojasnjuje Winston Leung, višji vodja pri podjetju QNX, hčerinski družbi BlackBerry. »To bistveno spreminja dosedanjo varnostno logiko.«
Koboti morajo imeti napredne senzorje za silo in navor, da natančno zaznajo zunanje predmete, in vidne sisteme, ki jim omogočajo, da “vidijo” ovire – tudi ljudi – in se ustrezno odzovejo.
Roboti bodo vseeno prevzemali delovna mesta
Zagovorniki robotike v proizvodnji poudarjajo, da roboti varujejo ljudi pred ponavljajočimi se gibi, ki vodijo v poškodbe, ter pred vdihavanjem prahu in škodljivih hlapov. Dvigujejo težke predmete in prevzemajo nevarna ter monotona opravila, ki jih ljudje pogosto nočejo opravljati.
»To so dela, ki jih ljudje ne želijo opravljati – monotona, umazana in nevarna,« pravi Jeff Burnstein, predsednik Združenja za napredek avtomatizacije (Association for Advancing Automation).
Obenem roboti odpirajo vrata novim, bolje plačanim strokovnim profilom – denimo v programiranju in inženiringu –, ki postajajo vse bolj iskani.
A hkrati obstajajo skrbi. Predsednik sindikata avtomobilske industrije UAW, Shawn Fain, je leta 2024 izjavil, da bi morala tehnologija »olajšati življenje delavcev«, a podjetja pogosto »izkoriščajo napredek za ukinjanje delovnih mest in zapiranje tovarn.«
Po pandemiji se je avtomobilska industrija v ZDA soočila s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Marca je bilo na področju proizvodnje trajnih dobrin odprtih več kot 313.000 delovnih mest.
Ob tem je ameriška vlada z uvedbo carin na uvoz avtomobilov in sestavnih delov podjetja dodatno pritisnila, naj proizvodnjo vrnejo v ZDA. Zaradi višjih plač v ZDA pa se podjetja vse pogosteje zatekajo k avtomatizaciji kot prvemu ukrepu za znižanje stroškov.
»Preprosto si ne moreš privoščiti enake količine človeškega dela, če je ta pet- do sedemkrat dražji,« pravi Dan Hearsch, vodja avtomobilskega sektorja pri svetovalnem podjetju AlixPartners. »Prvi korak k uravnoteženju stroškov je avtomatizacija.«
QNX je v aprilski raziskavi ugotovil, da anketiranci pričakujejo, da bi avtomatizacija lahko v prihodnosti nadomestila do 23 odstotkov vseh zaposlitev v avtomobilski industriji.
»Če zasnuješ proizvod ali proces na določen način, lahko to preprosto pomeni ukinitev delovnih mest, ki bi jih sicer opravljali ljudje,« je zaključil Hearsch.(ANEurope)
