Evropa se znova sooča z razgreto razpravo o prihodnosti avtomobilske industrije in zelenega prehoda. V ospredju je morebitna omilitev ali celo opustitev prepovedi prodaje novih osebnih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem po letu 2035, ki je bila doslej eden ključnih stebrov evropske podnebne politike. Medtem ko takšen premik razveseljuje tradicionalne proizvajalce, ki so še vedno močno odvisni od bencinskih in dizelskih motorjev, povzroča precejšnje skrbi pri proizvajalcih, ki so svojo strategijo v celoti usmerili v električna vozila.
Eden glasnejših kritikov morebitnega umika ukrepov je Lucid Motors. Lawrence Hamilton, vodja evropskih operacij ameriškega proizvajalca električnih vozil, opozarja, da politična negotovost resno ogroža dolgoročne naložbe v industriji. Po njegovih besedah so proizvajalci in dobavitelji v zadnjem desetletju vložili milijarde evrov v razvoj tehnologij, infrastrukture in dobavnih verig na podlagi jasnega cilja razogljičenja do leta 2035. Sprememba pravil tik pred ciljno črto bi lahko pomenila, da bodo te naložbe ostale neizkoriščene.
Lucid je trenutno prisoten na več ključnih evropskih trgih, med drugim v Nemčiji, na Nizozemskem, v Švici in na Norveškem. Do konca leta 2026 namerava podjetje razširiti mrežo prodajnih mest na približno 20 evropskih mest, pri čemer sta Belgija že potrjen trg, Danska pa še v fazi presoje. V Evropi Lucid nastopa z električno limuzino Air, ki je zasnovana kot tehnološka paradna ladja znamke, ponudbo pa je pred kratkim razširil še z električnim športnim terencem Gravity. V prihodnje je napovedan tudi model srednjega razreda.
Hamilton poudarja, da so popolnoma električna vozila edina tehnologija, ki hkrati odgovarja na izzive podnebnih ciljev, energetske varnosti in kakovosti zraka. Po njegovem mnenju podaljševanje življenjske dobe vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, tudi v obliki priključnih hibridov ali vozil z razširjenim dosegom, teh izzivov dolgoročno ne rešuje. Kratkoročna politična nihanja po njegovih besedah že zdaj zavirajo odločanje vlagateljev, dolgoročni umiki zavez pa bi lahko imeli še hujše posledice.
Izkušnje posameznih držav kažejo, da premišljeni ukrepi delujejo. Norveška se približuje popolni elektrifikaciji novih vozil, Danska pa dosega zelo visoke deleže prodaje električnih avtomobilov. Ključno vlogo imajo davčne spodbude in politika službenih vozil, saj prav flotni nakupi v številnih državah predstavljajo večino novih registracij in pomembno vplivajo tudi na trg rabljenih vozil.
Hamilton opozarja še, da trgovinske napetosti in morebitne spremembe carin ne prinašajo stabilnosti, saj so globalne dobavne verige kompleksne in občutljive. Po njegovem mnenju avtomobilska industrija bolj kot karkoli drugega potrebuje predvidljivo in jasno regulativno okolje, ki omogoča dolgoročno načrtovanje in nadaljnji razvoj električne mobilnosti.(ANEurope)
