Evropski avtomobilski proizvajalci vse pogosteje sklepajo partnerstva s kitajskimi tekmeci in jim odpirajo vrata svojih proizvodnih obratov. Razlog ni le zmanjšanje stroškov, temveč tudi vse večji pritisk presežnih kapacitet, počasnejše povpraševanje po električnih vozilih in hiter tehnološki napredek kitajskih znamk na področju baterij ter programske opreme.
Med najbolj izpostavljenimi primeri je skupina Stellantis, ki bo skupaj s kitajskim Leapmotorjem proizvajala vozila v španski Zaragozi, kitajska znamka pa bo prevzela tudi Stellantisovo tovarno v Madridu. Poleg tega bo Dongfeng izdeloval avtomobile v Stellantisovi tovarni Rennes v Franciji.
Tudi Volkswagen Group je nakazal pripravljenost na sodelovanje s kitajskimi partnerji v Evropi. Generalni direktor Oliver Blume je že aprila dejal, da bi souporaba neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti lahko predstavljala “pametno rešitev” za zmanjšanje stroškov in presežnih kapacitet. Kljub temu je kasneje poudaril, da trenutno ne potekajo konkretni pogovori o prevzemu Volkswagnovih evropskih tovarn s strani kitajskih proizvajalcev.
Evropske tovarne delujejo daleč pod zmogljivostjo
Po podatkih svetovalne hiše AlixPartners evropske avtomobilske tovarne trenutno delujejo v povprečju le pri približno 55 odstotkih zmogljivosti. Pri Stellantisu je izkoriščenost še nižja in znaša okoli 46 odstotkov, kar pomeni približno milijon vozil presežne letne kapacitete.
Stellantis želi pod vodstvom izvršnega direktorja Antonia Filose izkoriščenost evropskih obratov do leta 2030 povečati na 80 odstotkov. Vzporedno skupina zmanjšuje proizvodne kapacitete za več kot 800.000 vozil letno.
Podoben pritisk občutijo tudi drugi proizvajalci. Nissan bo zaprl eno od dveh proizvodnih linij v Veliki Britaniji in ukinil približno 900 delovnih mest v Evropi, Volkswagen pa išče načine za zmanjšanje evropske proizvodnje za približno pol milijona vozil.
Kitajske znamke iščejo evropsko proizvodnjo
Za kitajske proizvajalce je Evropa izjemno privlačen trg. Poleg možnosti izogibanja dodatnim evropskim carinam na kitajska električna vozila ponuja tudi bogate kupce, razvito polnilno infrastrukturo in velik prodajni potencial.
Po podatkih družbe Dataforce so kitajske avtomobilske znamke aprila dosegle rekordni 9,8-odstotni tržni delež v Evropi, prodaja pa se je v primerjavi z lanskim letom več kot podvojila.
Analitiki ocenjujejo, da bodo kitajski proizvajalci do leta 2030 v Evropi letno izdelali okoli 800.000 vozil, medtem ko evropske znamke zmanjšujejo lastno proizvodnjo.
Sodelovanje namesto rivalstva
Strokovnjaki opozarjajo, da se je razmerje moči v avtomobilski industriji bistveno spremenilo. Evropske znamke so bile nekoč zaskrbljene, da bi Kitajci kopirali njihovo tehnologijo, danes pa evropski proizvajalci vse pogosteje iščejo dostop do kitajskega znanja na področju baterij, programske opreme in električnih pogonov.
Poleg tega oddajanje proizvodnih linij ali prodaja neizkoriščenih tovarn evropskim proizvajalcem omogoča dodatne prihodke in zmanjšuje tveganje množičnih odpuščanj.
A sodelovanje prinaša tudi tveganja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgoročna odvisnost od kitajske tehnologije oslabila konkurenčnost evropske avtomobilske industrije.
»Če evropski proizvajalci ne bodo hitro odgovorili na ta izziv in postali bolj ambiciozni, je to lahko začetek konca,« opozarja avtomobilski strokovnjak Stefan Bratzel.
Evropska avtomobilska industrija se tako nahaja na pomembni prelomnici: med nujo po preživetju in ohranjanjem lastne tehnološke identitete.
