Volkswagen Group želi do leta 2030 zmanjšati kompleksnost svojih izdelkov za kar 75 odstotkov, globalno modelno paleto pa prepoloviti. Cilj je znižati stroške in povečati dobičkonosnost, zaradi česar bi se lahko poslovili nekateri manj prodajani modeli in številne različice. Največja negotovost vlada okoli Seata, spremembe pa čakajo tudi Audi in Porsche.

Volkswagen Group se pripravlja na eno največjih racionalizacij svoje ponudbe v zadnjih letih. Izvršni direktor Oliver Blume želi do leta 2030 bistveno poenostaviti razvoj, proizvodnjo in ponudbo vozil ter s tem izboljšati poslovne rezultate koncerna.

Načrt predvideva kar 75-odstotno zmanjšanje kompleksnosti izdelkov in približno 50 odstotkov manj modelov na globalni ravni. Volkswagen Group ima trenutno okoli 150 modelov, zato bi se lahko njihovo število do konca desetletja občutno zmanjšalo.

Vendar ne gre nujno za množično ukinjanje celotnih modelskih družin. Večji del racionalizacije naj bi predstavljalo odstranjevanje manj prodajanih različic, pogonskih kombinacij, paketov opreme in drugih dragih izpeljank.

Volkswagen se bo osredotočil na najbolje prodajane modele

Pri znamki Volkswagen naj bi bili v središču prihodnje ponudbe predvsem modeli z največjim prodajnim potencialom. Med njimi so Golf, Tiguan, T-Roc in Passat, pomembno vlogo pa bodo imeli tudi električni modeli.

Prvi znaki zmanjševanja ponudbe so že vidni. Proizvodnja modela Touran se je končala, prihodnje leto naj bi se poslovil tudi T-Roc Cabriolet. V prihodnosti bi lahko iz ponudbe izginil še električni ID.5, ki prodajno zaostaja za sorodnim modelom ID.4.

Podobna usoda bi lahko doletela tudi Taigo, saj se po zasnovi in namenu precej prekriva z modeloma T-Cross in T-Roc. V takšnem primeru bi bilo težje upravičiti dodatne stroške razvoja, proizvodnje in homologacije.

Audi bo moral zmanjšati število različic

Racionalizacija se že dogaja tudi pri Audiju. Premium znamka je iz ponudbe umaknila oziroma postopoma opušča modela A1 in Q2, pri katerih so bile marže razmeroma nizke.

V prihodnje naj bi bil pod drobnogledom predvsem velik izbor karoserijskih izvedenk. Različice Sportback na primer povečujejo razvojno in proizvodno kompleksnost, vendar ne prinašajo nujno dovolj novih kupcev, da bi upravičile dodatne stroške.

Audi bo obenem z modelom Q9 svojo ponudbo športnih terencev povečal na kar sedem modelov. Zato se postavlja vprašanje, ali bo vseh sedem modelskih linij dolgoročno ostalo v ponudbi.

Seat v največji negotovosti, Cupra cveti

Ena največjih strateških dilem koncerna je povezana s španskima znamkama Seat in Cupra.

Cupra je v zadnjih letih postala ena najhitreje rastočih in donosnejših znamk znotraj skupine. Njen najbolje prodajani model je Formentor, Volkswagen Group pa je v zadnjem obdobju večino novih naložb usmerjal prav v Cuprino širitev.

Seat je medtem izgubil precejšen del strateškega pomena. Vodstvo sicer še naprej poudarja, da ima znamka prihodnost, vendar bi bilo ob polovici manjši modelni paleti vse težje upravičiti obstoj dveh znamk s številnimi prekrivajočimi se modeli.

Zato se lahko dolgoročno pojavi vprašanje, ali bo Seat ostal samostojna znamka z omejeno ponudbo ali pa bo Volkswagen Group sprejel še bolj radikalno odločitev.

Škoda je med manj ogroženimi

Precej bolj stabilen položaj ima Škoda. Češka znamka že zdaj uporablja razmeroma racionalno modelno paleto, njeni modeli pa ustvarjajo dobre poslovne rezultate.

Med ključnimi modeli so Fabia, Octavia, Kamiq, Karoq, Kodiaq in Enyaq, ki pokrivajo najpomembnejše segmente.

Večje vprašanje je prihodnost modelov z motorji z notranjim zgorevanjem, predvsem Fabie, Scale in Kamiqa, ko bodo končali svoje aktualne življenjske cikle. Za zdaj je bolj verjetno poenostavljanje motorjev, opreme in regionalnih različic kot pa množično ukinjanje celotnih modelov.

Porsche bi lahko rezal predvsem različice

Pri Porscheju bo racionalizacija nekoliko drugačna. Namesto ukinjanja celotnih modelskih družin naj bi bila v ospredju predvsem ogromna količina različic posameznih modelov.

Najboljši primer je 911, ki je na voljo v številnih izvedenkah, kot so Carrera, Turbo, GTS in GT3. Vsaka dodatna različica povečuje stroške razvoja, homologacije in proizvodnje.

Jedro ponudbe bodo še naprej predstavljali 911, Cayenne in Macan, medtem ko naj bi električni 718 Cayman in Boxster kljub zamudam prišla na trg leta 2027.

Bolj negotova je prihodnost modelov Taycan in Panamera. Povpraševanje po Taycanu je občutno oslabelo, zato se postavlja vprašanje, ali bosta oba velika športna štirivratna modela dobila naslednika.

Manj modelov še ne pomeni manj izbire

Ključna ideja Blumejeve strategije je pravzaprav nekoliko drugačna od preprostega krčenja ponudbe. Volkswagen Group želi predvsem zmanjšati kompleksnost.

Sodobni avtomobil ima namreč ogromno število kombinacij motorjev, baterij, programske opreme, asistenčnih sistemov, notranjosti, materialov in dodatne opreme. Vsaka nova kombinacija povečuje stroške razvoja, proizvodnje, logistike in homologacije.

Če bo koncern uspel ponudbo poenostaviti, bi lahko preostale konfiguracije proizvajal v večjih količinah, skrajšal razvojne cikle in znižal stroške.

Za kupce bi to lahko pomenilo manj kombinacij barv, materialov in dodatne opreme, za Volkswagen Group pa predvsem višje marže in učinkovitejšo proizvodnjo.

Pravi cilj zato ni nujno prodati manj avtomobilov, temveč ustvariti več dobička z enostavnejšo in bolj premišljeno modelno paleto. Ali bo Volkswagen Group do leta 2030 pri tem uspešen, bo ena ključnih zgodb evropske avtomobilske industrije.