Volkswagen Group pripravlja pomembne spremembe v svojem poslovanju v ZDA. Zamenjava vodstva severnoameriške organizacije naj bi pomenila jasen premik v strategiji koncerna: večji poudarek na donosnosti, strožjem nadzoru nad naložbami in tesnejši povezanosti ameriškega poslovanja s sedežem skupine v Nemčiji.
Po informacijah iz avtomobilske industrije naj bi Kjella Grunerja na čelu Volkswagen Group of America nasledil Marco Schubert, dosedanji vodja prodaje pri Audiju. Gruner je v Volkswagen prišel leta 2024 iz podjetja Rivian z nalogo, da severnoameriškemu poslovanju zagotovi več samostojnosti. Njegov predvideni naslednik pa bi lahko pomenil drugačen pristop, z večjim poudarkom na finančnih rezultatih in nadzoru iz Wolfsburga.
Sprememba prihaja v zahtevnem obdobju za Volkswagen Group na ameriškem trgu. Koncern se sooča s šibkejšim povpraševanjem po električnih avtomobilih, višjimi carinami in vprašanji glede donosnosti nekaterih ključnih projektov.
Novi Volkswagen Atlas je postal preizkus ameriške strategije
Eden pomembnejših primerov je nova generacija Volkswagna Atlas. Veliki SUV je za Volkswagen v ZDA tradicionalno eden ključnih modelov in pomemben vir dobička.
Pri razvoju naslednje generacije je severnoameriška organizacija dobila več pristojnosti, saj je želel Volkswagen avtomobil razviti bližje potrebam lokalnih kupcev in omogočiti hitrejše odločanje. Vendar se je projekt med razvojem podražil zaradi uporabe dražjih komponent.
Po ocenah iz industrije naj bi prejšnja generacija Atlasa Volkswagnu prinašala okoli 10.000 dolarjev dobička na vozilo, pri novi generaciji pa bi se ta številka lahko zmanjšala približno na polovico. Za model, ki naj bi ostal v proizvodnji več let, bi to lahko pomenilo občutno zmanjšanje skupne donosnosti.
Primer Atlasa zato postavlja pod vprašaj, ali je večja regionalna samostojnost res prinesla bolj učinkovito odločanje. Volkswagen pod vodstvom Oliverja Blumeja medtem izvaja širše prestrukturiranje, zmanjšuje kompleksnost poslovanja in uvaja strožjo kapitalsko disciplino.
Audi in Porsche pod pritiskom zaradi proizvodnje zunaj ZDA
Dodaten izziv predstavlja proizvodnja vozil za ameriški trg. Audi in Porsche nimata lastne avtomobilske proizvodnje v ZDA, zato sta bolj izpostavljena uvoznim carinam in stroškom logistike.
Audi Q7 izdelujejo na Slovaškem, Q5 v Mehiki, prihodnji večji SUV Q9 pa naj bi prav tako nastajal v Evropi. Volkswagen zato razmišlja o večji lokalizaciji proizvodnje, med možnimi možnostmi pa je tudi proizvodnja Audijevih vozil v ZDA.
V tej luči bi lahko nova tovarna znamke Scout v Južni Karolini dobila širšo vlogo od prvotno načrtovane. Volkswagen Group vanjo vlaga približno tri milijarde evrov, vendar bi večja proizvodna zmogljivost lahko zahtevala dodatne modele, da bi bila naložba dolgoročno upravičena.
Scout spreminja električno strategijo
Še eno odprto vprašanje je prihodnost znamke Scout. Volkswagen je ob njeni oživitvi leta 2022 napovedal povsem električni SUV Traveler in poltovornjak Terra. Zaradi počasnejše rasti ameriškega trga električnih vozil pa je strategijo že prilagodil.
Scout naj bi poleg električnih različic ponudil tudi različico z bencinskim motorjem, ki bo služil kot podaljševalnik dosega. Pojavljajo se tudi informacije o morebitni povsem klasični različici z motorjem z notranjim zgorevanjem, vendar Volkswagen tega za zdaj ni uradno potrdil.
Proizvodnja prvih modelov Scout je predvidena v novi tovarni v Blythewoodu v Južni Karolini. SUV s podaljševalnikom dosega naj bi prišel leta 2028, poltovornjak Terra pa naj bi sledil okoli leta 2030.
Volkswagen Group ZDA potrebuje kot pomemben vir prihodnje rasti in dobička. Evropsko poslovanje je pod pritiskom visokih stroškov, koncern pa mora hkrati financirati drag prehod v električno mobilnost.
Zato bodo prihodnja leta pomemben preizkus. Novi Atlas mora izboljšati svojo donosnost, Audi in Porsche bosta morala najti učinkovitejšo proizvodno strategijo, Scout pa dokazati, da lahko iz privlačne zgodbe postane tudi finančno uspešna avtomobilska znamka.
Prav uspešnost teh projektov bo pokazala, ali lahko Volkswagen v ZDA združi večjo prilagodljivost lokalnemu trgu z bistveno strožjim nadzorom nad stroški in donosnostjo.
