Stellantis bo od leta 2027 v številnih električnih avtomobilih za evropski trg začel uporabljati baterije s kemijsko sestavo LFP namesto dosedanjih NMC. Prehod na litij-železo-fosfatno tehnologijo naj bi pomembno znižal stroške izdelave električnih vozil in izboljšal konkurenčnost koncerna na evropskem trgu, kjer se sooča z vse močnejšim pritiskom kitajskih proizvajalcev.

Izvršni direktor Stellantisa Antonio Filosa je ob predstavitvi poslovnih rezultatov za tretje četrtletje 2026 napovedal, da bo sprememba zajela »veliko modelov«, vendar konkretnega seznama še ni razkril. Pričakovani prihranki na posameznem vozilu naj bi bili po njegovih besedah precejšnji.

Baterije LFP so približno 40 odstotkov cenejše

Glavna prednost baterij LFP je nižja proizvodna cena. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je cena posamezne baterijske celice LFP približno 40 odstotkov nižja od primerljive celice NMC. Pri električnem kompaktnem športnem terencu z baterijo zmogljivosti 65 kWh bi to lahko pomenilo več tisoč evrov prihranka.

Baterije NMC (nikelj-mangan-kobalt) imajo praviloma večjo energijsko gostoto, vendar so dražje, med drugim zaradi uporabe kobalta, katerega cena je tudi precej spremenljiva. LFP (litij-železo-fosfat) ne vsebuje kobalta, zato je njihova izdelava cenovno ugodnejša. Zaradi nižjih stroškov so posebej zanimive za cenovno dostopnejše električne avtomobile.

Delež baterij LFP v Evropi se povečuje. Po podatkih IEA je leta 2025 predstavljal 13 odstotkov trga, leto prej pa pet odstotkov. Na Kitajskem je bil delež bistveno večji in je dosegel 81 odstotkov.

Med prvimi kandidati Fiat 500e in Peugeot 208

Trenutno večina električnih modelov Stellantisa uporablja baterije NMC. Izjema so nekateri cenovno dostopnejši avtomobili na platformi Smart Car, med njimi Citroën ë-C3, Opel Frontera in Fiat Grande Panda, ki že uporabljajo tehnologijo LFP.

Prehod na novo kemijo baterij je že napovedan za Fiat 500e. Njegova prihodnja različica naj bi na trg prišla leta 2027, nekdanji vodja znamke Fiat Olivier François pa je kot cilj omenil začetno ceno okoli 20.000 evrov. Za primerjavo: trenutni Fiat 500e se v Italiji začne pri nekaj manj kot 24.000 evrih.

Med možnimi kandidati za baterije LFP so tudi drugi pomembni električni modeli koncerna. Peugeot 208 bo prvi avtomobil na novi platformi STLA One, ki je namenjena manjšim in kompaktnim vozilom ter nekaterim modelom srednjega razreda. Med potencialnimi kandidati je tudi električni Peugeot e-3008. Filosa konkretnih modelov sicer še ni potrdil.

Prehod na cenejše baterije je del širšega načrta za izboljšanje konkurenčnosti v Evropi. Stellantis je v tretjem četrtletju 2026 v tej regiji zabeležil 311 milijonov evrov izgube. Kitajski proizvajalci medtem vse bolj posegajo v tradicionalni tržni segment koncerna, predvsem s cenovno ugodnejšimi avtomobili in bogatejšo opremo.

V Španiji nastaja velika tovarna baterij CATL in Stellantisa

Pomemben del oskrbe z baterijami LFP naj bi zagotovila nova tovarna v Zaragozi v Španiji. Projekt razvijata Stellantis in kitajski proizvajalec baterij CATL v okviru skupnega podjetja, v katerem imata partnerja enaka deleža.

Naložba, napovedana decembra 2024, je ocenjena na do 4,1 milijarde evrov. Tovarna naj bi dosegla letno proizvodno zmogljivost 50 GWh, kar bi po ocenah partnerjev zadostovalo za baterije približno milijona električnih vozil. Začetek proizvodnje je predviden konec leta 2026 oziroma v začetku leta 2027, projekt pa naj bi zagotovil okoli 4.000 delovnih mest.

V bližnji Stellantisovi tovarni vozil v Zaragozi bodo izdelovali tudi prihodnje generacije električnih modelov Peugeot 208 in Opel Corsa ter Lancio Ypsilon. Predvidena je tudi proizvodnja nekaterih modelov znamke Leapmotor, med njimi športnega terenca B10 in modela B05.

Prehod na LFP ni omejen le na Stellantis

Stellantis ni edini evropski proizvajalec, ki zaradi zniževanja stroškov povečuje uporabo baterij LFP. Renault je to tehnologijo že uvedel v električni Megane E-Tech, različici LFP pa sta predvideni tudi za manjša modela Renault 4 in Renault 5. Po navedbah izvirnega vira se je začetna cena Megana po uvedbi nove baterije in drugih ukrepih za znižanje stroškov zmanjšala za približno 4.000 evrov.

Baterije LFP se pojavljajo tudi v osnovnih različicah nekaterih novih električnih modelov Mercedes-Benza, vključno z družino CLA, ter v Volvu EX30.

Prehod Stellantisa na LFP tako kaže, da postaja zniževanje stroškov baterij eden ključnih pogojev za širšo dostopnost električnih avtomobilov. Nižja cena celic pa sama po sebi še ne pomeni enakega prihranka pri končni ceni vozila: ta bo odvisna tudi od velikosti baterije, opreme, proizvodnih stroškov in cenovne politike posamezne znamke.