Avtomatizirano parkiranje postaja pomemben preizkus tehnološke naprednosti avtomobilov prihodnosti. Medtem ko se evropski proizvajalci osredotočajo predvsem na avtonomno vožnjo pri višjih hitrostih, kitajske znamke vse več pozornosti namenjajo mestnemu okolju, kjer lahko umetna inteligenca, senzorji in brezžične posodobitve vozniku že danes ponudijo zelo konkretne prednosti.
Ko govorimo o programsko definiranih vozilih (SDV), se največkrat omenjajo napredni sistemi za avtonomno vožnjo po avtocestah. Toda po ocenah analitikov podjetja SBD Automotive bi lahko pomemben del prihodnje tehnološke tekme potekal precej počasneje – pri hitrosti pešca.
Prav avtomatizirano parkiranje namreč postaja eno ključnih področij razvoja programske opreme za avtomobile. Globalni trg sistemov za avtomatizirano parkiranje naj bi po napovedih zrasel z okoli 3,2 milijarde dolarjev leta 2026 na več kot 10,7 milijarde dolarjev do leta 2033.
Od parkirnega asistenta do avtomobila, ki parkira sam
Današnji sistemi segajo od klasičnih parkirnih asistentov in daljinskega upravljanja do tako imenovanega avtomatiziranega valetnega parkiranja. Pri slednjem gre lahko za avtonomijo 4. stopnje, pri kateri voznik avtomobil odloži na določenem mestu, nato pa prek aplikacije ukaže vozilu, naj samo poišče parkirno mesto in se nanj zapelje.
Takšni sistemi pa še niso bistveno spremenili vsakodnevnega parkiranja. Prihodnost bi lahko bila precej drugačna.
Po mnenju Varuna Krishne Murthyja iz SBD Automotive kitajski proizvajalci parkiranje vse bolj obravnavajo kot programsko funkcijo, ki se lahko nenehno izboljšuje z umetno inteligenco, podatki in brezžičnimi posodobitvami (OTA).
Voznik tako ne bi več nadzoroval posameznega parkirnega manevra, temveč bi celotno nalogo preprosto prepustil avtomobilu.
Kitajske znamke parkiranje razumejo drugače
Med najbolj naprednimi so Xpeng, Nio, BYD in Aito, ki že ponujajo funkcije, ki presegajo klasično samodejno parkiranje.
Nio na primer uporablja sistem, ki si lahko zapomni določene parkirne poti, denimo odsek do domače garaže ali parkirišča pri službi, in jih pozneje samostojno ponovi. Sistem super remote parking omogoča tudi, da voznik avtomobil prek pametnega telefona na daljavo parkira ali prikliče.
BYD oziroma njegova premijska znamka Denza pa pri nekaterih modelih uporablja možnost tako imenovane »crab walk« oziroma bočne vožnje. Zasnova temelji na štirikolesnem krmiljenju in platformi E3, avtomobil pa se lahko premika diagonalno in celo obrača okoli svoje osi. Pri velikem vozilu je to lahko velika prednost na tesnih mestnih parkiriščih.
Zeekr medtem razvija sisteme, ki omogočajo popolnoma samodejno pravokotno parkiranje tudi na zelo ozkih parkirnih mestih, kjer po parkiranju skoraj ni dovolj prostora za odpiranje vrat.
Ključna prednost je programska oprema
Razvoj avtomatiziranega parkiranja kaže na širšo razliko med pristopom evropskih in kitajskih proizvajalcev.
Medtem ko številne zahodne znamke tradicionalno največ pozornosti namenjajo avtonomni vožnji pri višjih hitrostih, kitajski proizvajalci iščejo vsakodnevne mestne scenarije, kjer lahko programska inteligenca kupcu takoj prinese uporabno prednost.
Pri tem imajo pomembno vlogo kamera, radar, lidar in združevanje podatkov različnih senzorjev. Po podatkih analitikov je razvoj tako imenovanega sensor fusiona v zadnjih treh letih pripomogel k približno 35- do 40-odstotnemu zmanjšanju stroškov sistemov, hkrati pa naj bi se natančnost zaznavanja povečala na več kot 99 odstotkov.
Tudi evropski proizvajalci ne odnehajo
Mercedes-Benz in Bosch sta sicer konec leta 2024 zaključila skupni projekt avtomatiziranega valetnega parkiranja na letališču v Stuttgartu, kjer je sistem deloval pri modelih S in EQS z opremo Intelligent Park Pilot. Mercedes je projekt označil za pomemben mejnik, saj je šlo za prvo certificirano rešitev 4. stopnje za visoko avtomatizirano parkiranje v serijskem avtomobilu.
Razvoj se kljub temu nadaljuje.
Avtomatizirano parkiranje tako postaja precej več kot le priročen dodatek. Za programsko definirane avtomobile je lahko pomemben poligon, na katerem proizvajalci preverjajo sposobnost avtomobila, da samostojno zaznava okolico, sprejema odločitve in se z novimi podatki ter posodobitvami nenehno izboljšuje.
Morda se bo zato prihodnost avtomobilske avtonomije začela precej bolj neopazno, kot pričakujemo – ne na avtocesti pri 130 km/h, ampak na tesnem mestnem parkirišču.
