Električni avtomobili so med vožnjo praviloma tišji od vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Prav odsotnost običajnega zvoka motorja pa je za avtomobilske inženirje tudi ustvarjalni izziv: kako oblikovati zvočno izkušnjo, ki bo vozniku zagotavljala prepoznavne povratne informacije, hkrati pa električnemu avtomobilu dala lasten značaj?
Pri razvoju električnega Forda Pume Gen-E so odgovor iskali na precej neobičajnem mestu – v zabaviščnem parku. Navdih so našli v zvokih vlakca smrti, ki med vožnjo ustvarja izrazito zvočno kuliso, povezano z občutki hitrosti, moči in natančnosti.
Od vlakca smrti do zvočnega podpisa električne Pume
Christian Störig, Fordov inženir za razvoj kakovosti zvoka v Evropi, je pri oblikovanju zvočnih elementov za električno Pumo Gen-E preizkušal različne možnosti. Med drugim so se v ekipi poigravali z zvoki, značilnimi za znanstvenofantastične filme in televizijske serije, vendar nobena od začetnih zamisli ni ponudila želenega rezultata.
Idejo za drugačen pristop je predlagal Dieter Leffers, Fordov glavni inženir za razvoj izdelkov v Evropi. Namesto da bi se omejili na zvoke, povezane z avtomobili, so navdih poiskali v delovanju zabaviščnih atrakcij.
Störig je zato obiskal zabaviščni park in posnel različne zvoke vlakca smrti. Posebno pozornost je namenil elektromotorju, ki vleče vagone po vzpenjajočem se delu proge, zvokom pnevmatskih zavor ter globljim elektromagnetnim zvokom koles med vožnjo po tirnicah.
Posnetki so ponudili izhodišče za nadaljnje delo v zvočnem laboratoriju. Inženirji so posamezne elemente analizirali, jih poustvarili z elektronsko opremo in preizkušali njihove različne kombinacije.
Kombinacija znanih avtomobilskih zvokov in elektronske zvočne kulise
Eden glavnih izzivov je bil ustvariti zvok, ki bi bil dovolj poseben, da bi električni avtomobil razlikoval od drugih, obenem pa vozniku ne bi deloval povsem tuje. Rešitev so našli v kombiniranju zvokov, navdihnjenih z vlakcem smrti, in bolj tradicionalnih zvočnih elementov, ki jih povezujemo z avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem.
Sledilo je več preizkusov, v katerih so spreminjali zvočne kombinacije in iskali ustrezno ravnovesje med prepoznavnostjo in futurističnim značajem. Po navedbah Forda so s tem postopkom oblikovali značilen zvočni podpis Pume Gen-E.
Takšno zvočno oblikovanje ni povezano le z ustvarjanjem prijetnejšega vtisa. Električni pogon je med delovanjem tišji, zato se spremeni tudi način, kako voznik zaznava pospeševanje in delovanje avtomobila. Ustrezno oblikovani zvoki lahko prispevajo k bolj prepoznavni vozniški izkušnji, vendar morajo biti jasno ločeni od obveznih opozorilnih signalov, kot so opozorila za varnostni pas in smerniki.
Ford želi razviti prepoznaven zvok celotne električne palete
Störig se z avtomobilskim zvokom ukvarja od leta 2008, ko se je pridružil Fordovi ekipi za zvočno inženirstvo. Njegovo zanimanje za to področje izhaja iz glasbe in študija strojništva s poudarkom na zvočnem inženirstvu. Tudi v Fordovi ekipi imajo člani različna strokovna ozadja, od glasbene produkcije do dela z glasbili in elektronsko zvočno opremo.
Po Störigovih besedah razvoj zvočnega podpisa Pume Gen-E še ne pomeni konca dela. Ford namerava zvočne elemente nadalje razvijati tudi za druge modele. Med prihodnjimi cilji je oblikovanje prepoznavnega zvoka, ki bi povezal znamkino novo generacijo osebnih vozil z njenimi koreninami v reliju.
Pri električnih avtomobilih tako zvok postaja del širšega oblikovanja uporabniške izkušnje. Namesto da bi poskušali zgolj posnemati motorje z notranjim zgorevanjem, lahko proizvajalci ustvarjajo nove zvočne značilnosti, s katerimi bodo njihovi avtomobili prepoznavni tudi v vse tišjem svetu električne mobilnosti.
