Sodelovanje med avtomobilsko industrijo in izobraževalnimi ustanovami pogosto prinaša sveže poglede na razvoj mobilnosti. Tak primer je tudi nedavno partnerstvo med družbo Ford Motor Company Evropa in švedskim inštitutom Umeå Institute of Design, v okviru katerega so študenti oblikovanja raziskovali prihodnost notranjosti vozil.
Projekt se je začel z vprašanjem, kako bi lahko oblikovanje in uporabniško izkušnjo notranjosti vozil prilagodili pričakovanjem naslednje generacije uporabnikov. Študenti so v okviru dvomesečnega sodelovanja obiskali Fordov oblikovalski studio v Kölnu, kjer so se seznanili s procesi razvoja, uporabo virtualne resničnosti in potekom nastajanja vozil – od skic do proizvodnje. Obiskali so tudi Fordov center za električna vozila, kjer so lahko videli proizvodnjo v praksi.
Rezultat sodelovanja so bili štirje koncepti: Threo, Rapport, E A S E in Fun. Vsak je na drugačen način interpretiral prihodnost avtomobilske notranjosti.
Koncept Threo se osredotoča na vozniško izkušnjo in čustveni vidik vožnje. Predvideva prilagodljive elemente, kot je volan, ki se odziva na vozne razmere, ter uporabo umetne inteligence za zmanjševanje digitalne preobremenjenosti. Poseben poudarek je na fizičnih, mehanskih rešitvah namesto zgolj virtualnih vmesnikov.
Rapport raziskuje možnosti, ki jih prinaša širjenje polavtonomnih vozil. Namesto klasične delitve na voznika in potnike predlaga notranjost, ki spodbuja enakovredno sodelovanje vseh potnikov. Sedeži so obrnjeni tako, da omogočajo več medsebojnega stika, posamezne funkcije – od nadzora vožnje do zabave – pa so razdeljene med potnike. Vozilo je tako zamišljeno kot družabni prostor, ne zgolj prevozno sredstvo.
Projekt E A S E se osredotoča na prilagodljivost prostora za različne življenjske sloge, zlasti za mlade družine in aktivne posameznike. Predlagana je modularna zasnova notranjosti, ki omogoča preprosto prilagajanje – od več prostora za shranjevanje športne opreme do postavitve, ki spodbuja bližino med družinskimi člani.
Koncept Fun pa notranjost interpretira kot interaktivno okolje, skoraj kot igrišče. Uporablja večnamenske elemente in materiale, ki spodbujajo raziskovanje ter fizično interakcijo. Poudarek je na dostopnosti, krožnosti materialov in igrivosti oblikovanja.
Po ocenah sodelujočih mentorjev so projekti pokazali širok razpon razumevanja sodobnih izzivov – od tehnoloških rešitev do socialne dinamike v vozilu. Skupna ugotovitev je, da se potrebe prihodnjih uporabnikov razlikujejo, zato bo morala tudi avtomobilska industrija razvijati raznolike pristope k oblikovanju notranjosti.
Sodelovanje med industrijo in študenti tako odpira prostor za eksperimentiranje ter prinaša vpoglede, ki lahko vplivajo na prihodnje smernice razvoja mobilnosti.
