Evropska komisija je 4. marca predstavila načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske industrije in zmanjšanje odvisnosti od poceni uvoza iz Kitajske. Predlog nove zakonodaje, imenovan Industrial Accelerator Act (IAA), uvaja zahteve glede lokalne vsebine pri javnih naročilih in državnih subvencijah v strateških panogah.
Ukrep zajema proizvodnjo aluminija, cementa in jekla ter ključne tehnologije za zeleni prehod, kot so vetrne turbine, elektrolizerji in električna vozila. Cilj je do leta 2035 povečati delež predelovalne industrije v bruto domačem proizvodu EU z današnjih 14 na 20 odstotkov ter omejiti morebitno izgubo do 600.000 delovnih mest v avtomobilski industriji v prihodnjem desetletju.
Izvršni podpredsednik Komisije Stéphane Séjourné je ob predstavitvi opozoril, da bi brez ukrepov lahko večina proizvodnje čistih tehnologij in težke industrije postopoma prešla izven Evrope.
Deljena mnenja med proizvajalci
Avtomobilski proizvajalci so glede predloga razdeljeni. Renault podpira strožja pravila, medtem ko sta BMW in Mercedes-Benz, ki imata močno prisotnost na Kitajskem, izrazila zadržke. Kritiki opozarjajo, da bi lahko nova pravila sprožila protiukrepe trgovinskih partneric.
Komisija namerava izkoristiti obseg javnih naročil držav članic, ki skupaj presegajo 2 bilijona evrov letno oziroma približno 14 odstotkov BDP EU. Ključno vprašanje ostaja, katere države zunaj EU bodo obravnavane kot »zanesljivi partnerji«, katerih izdelki bi bili pri izpolnjevanju zahtev »Made in EU« izenačeni z evropskimi.
Na seznamu potencialnih partnerjev so Združeno kraljestvo, Kanada in ZDA, medtem ko Kitajska ni vključena. Komisija bo presojala, ali te države evropskim podjetjem zagotavljajo vzajemni dostop do svojih trgov.
Odvisnost od kitajskih baterij
Evropski proizvajalci avtomobilov so še vedno močno odvisni od kitajskih dobaviteljev, zlasti na področju baterij. Analitiki opozarjajo, da bi prehitro uvajanje strogih lokalnih zahtev lahko zvišalo stroške, oslabilo konkurenčnost in otežilo doseganje podnebnih ciljev EU. Pravila naj bi se uvajala postopno v treh letih.
Predlog vključuje tudi strožji nadzor nad neposrednimi tujimi investicijami nad 100 milijonov evrov iz držav, ki predstavljajo več kot 40 odstotkov svetovne proizvodnje v posameznem sektorju. V praksi to pogosto pomeni Kitajsko. Namen je preprečiti, da bi tuja podjetja v EU zgolj sestavljala izdelke iz uvoženih komponent z minimalno lokalno dodano vrednostjo.
Po predstavitvi predloga bodo o končnem besedilu odločali Evropski parlament in države članice, zato so nadaljnje spremembe še možne.
