Kitajska želi svojo uspešno industrijsko formulo, s katero je v zadnjem desetletju postala svetovna velesila na področju električnih avtomobilov in sončnih tehnologij, prenesti še v humanoidno robotiko. Državne subvencije, množične naložbe v proizvodne zmogljivosti in ostra konkurenca naj bi tudi pri robotih pospešili tehnološki razvoj ter znižali stroške.
Toda med električnimi avtomobili in humanoidnimi roboti obstaja pomembna razlika: medtem ko je Kitajska vstopila v že razvite avtomobilske in energetske panoge, je humanoidna robotika še vedno v zgodnji razvojni fazi.
Po podatkih BofA Global Research je bilo lani po svetu dobavljenih približno 20.000 humanoidnih robotov, pri čemer so kitajski proizvajalci predstavljali kar 95 odstotkov celotne proizvodnje. Kitajsko ministrstvo za industrijo medtem pričakuje, da bo država letos izdelala več kot 100.000 humanoidnih robotov.
Za hitro rastjo pa za zdaj predvsem stojijo državne subvencije in javna naročila. Kitajske državne in lokalne ustanove so v prvi polovici leta za humanoidne robote, sisteme za njihovo usposabljanje in povezano opremo porabile najmanj 230 milijonov dolarjev. Leto prej je bila ta številka bistveno nižja.
Kitajska ima več kot 150 podjetij, ki razvijajo humanoidne robote, zato številni analitiki že opozarjajo na možnost prevelikih proizvodnih zmogljivosti. Podobno kot v zgodnjih letih električnih avtomobilov lokalne oblasti tekmujejo, kdo bo privabil več proizvajalcev in ustvaril nove tehnološke centre.
V ozadju pa ostaja ključno vprašanje: ali so humanoidni roboti že dovolj uporabni, da bi lahko ustvarili resnično komercialno povpraševanje?
Roboti imajo zmogljivo telo, vendar še premalo razvite »možgane«
Kitajska podjetja so dosegla velik napredek pri izdelavi robotske strojne opreme in znižanju proizvodnih stroškov. Večji izziv predstavlja umetna inteligenca, ki mora robotu omogočiti razumevanje okolja in samostojno prilagajanje nepredvidljivim situacijam.
Humanoidni robot lahko določeno nalogo v nadzorovanem okolju opravi uspešno, vendar ima pogosto težave že ob manjših spremembah. Drugačna osvetlitev, položaj predmeta ali sprememba delovnega okolja lahko zahtevajo novo učenje.
Industrija zato potrebuje ogromne količine podatkov iz resničnega sveta. Ocenjuje se, da ima sektor trenutno približno 500.000 ur kakovostnih podatkov za usposabljanje robotov, za razvoj resnično napredne fizične inteligence pa bi jih lahko potreboval okoli 100 milijonov ur.
Prav zato Kitajska pospešeno gradi centre, v katerih ljudje učijo robote opravljanja vsakodnevnih nalog. Več robotov pomeni več podatkov, ti pa naj bi omogočili hitrejši razvoj sistemov umetne inteligence.
Avtomobilske tovarne za zdaj ostajajo pri industrijskih robotih
Čeprav humanoidne robote že preizkušajo tudi v avtomobilski industriji, ti za zdaj še niso zamenjali klasičnih industrijskih robotskih rok.
Tovarne električnih avtomobilov, med njimi tudi proizvodni obrati podjetij Xiaomi in Geely, so že močno avtomatizirane, vendar večino ključnih nalog še vedno opravljajo specializirani roboti. Ti so hitrejši, zanesljivejši in cenejši od humanoidov.
Humanoidni roboti se zato trenutno uporabljajo predvsem pri preprostih in ponavljajočih se nalogah, kot so prenašanje materiala, razvrščanje komponent ali priprava izdelkov. Posamezni projekti se pojavljajo tudi v lekarnah in logistiki.
Sledi obdobje konsolidacije?
Hitra rast števila proizvajalcev, državne subvencije in velik pritok kapitala ustvarjajo razmere, podobne začetkom kitajskega trga električnih vozil. Močna konkurenca že znižuje cene robotov, vendar številna podjetja še nimajo jasnega poslovnega modela ali stabilnega komercialnega povpraševanja.
Analitiki zato pričakujejo, da bi lahko konec leta 2026 ali v letu 2027 sledila konsolidacija sektorja. Del podjetij bi lahko izginil, preživeli pa bi predvsem proizvajalci z lastno tehnologijo, močnimi dobavnimi verigami in dejanskimi poslovnimi naročili.
Med bolj izpostavljenimi kitajskimi podjetji sta UBTech in Unitree, v humanoidno robotiko pa vse več sredstev usmerjajo tudi avtomobilska podjetja, med njimi XPeng, ki razvoj robotov vidi kot eno od prihodnjih področij rasti.
Kitajska tako ponovno uporablja strategijo množičnih naložb, velike proizvodnje in ostre domače konkurence. V primeru električnih avtomobilov je tak pristop ustvaril globalno konkurenčno industrijo. Pri humanoidnih robotih pa rezultat še zdaleč ni zagotovljen.
Tehnologija je namreč še vedno počasna, draga in nezanesljiva za široko uporabo. Toda če bo Kitajski uspelo združiti svojo proizvodno moč z napredkom na področju umetne inteligence, bi lahko humanoidni roboti postali naslednja velika tehnološka bitka med Kitajsko, ZDA in drugimi industrijskimi silami.
