Razvoj novega avtomobila, ki je nekoč trajal tri do pet let, se v avtomobilski industriji hitro skrajšuje. Kitajski proizvajalci so razvojni cikel že skrajšali na približno 18 mesecev, zdaj pa si prizadevajo čas od začetka projekta do serijske proizvodnje zmanjšati še na 16 mesecev. Tako hiter razvoj pa odpira vprašanje, ali je mogoče ob tem zagotoviti enako raven preverjanja varnosti in zanesljivosti.
Krajši razvojni roki so predvsem posledica obsežne uporabe umetne inteligence, digitalnih dvojčkov, računalniških simulacij ter že razvitih platform in komponent. Proizvajalci lahko zato posamezne rešitve preverjajo v virtualnem okolju in jih hitreje vključujejo v nove modele.
Podobno pot ubirajo tudi nekateri evropski proizvajalci. Renault je na primer razvoj električnega Twinga prenesel na Kitajsko in projekt zaključil v približno dveh letih, kar je manj od običajnih razvojnih rokov evropskih proizvajalcev.
Ko simulacije ne morejo nadomestiti vseh testov
Prav hitrost razvoja pa vse bolj skrbi del kitajske avtomobilske industrije in pristojne oblasti. Predstavniki proizvajalcev, kot so Geely, Great Wall Motor in Chery, ter baterijskega velikana CATL opozarjajo, da bi lahko prekratki razvojni cikli zmanjšali čas za fizično testiranje vozil.
Računalniške simulacije omogočajo preverjanje velikega števila scenarijev, vendar ne morejo popolnoma nadomestiti testiranja vozila v realnem okolju. Če se čas za fizične preizkuse skrajša, se lahko posamezne napake pokažejo šele po začetku prodaje. V tem primeru bi kupci nehote postali zadnja faza testiranja avtomobila.
To je še posebej pomembno pri baterijah, elektronskih sistemih in asistenčnih sistemih za pomoč vozniku, kjer lahko napaka vpliva tudi na varnost.
Kitajsko ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo (MIIT) je zato okrepilo nadzor kakovosti. V okviru letnih preverjanj so predvideni tudi nenapovedani pregledi proizvodnih obratov. Med obravnavanimi ukrepi je podaljšanje minimalne testne kilometrine pred začetkom prodaje na 30.000 kilometrov.
Renault postavlja mejo pri dveh letih
Krajši razvojni roki niso značilni samo za kitajske proizvajalce. Renault prav tako pospešuje razvoj, vendar izvršni direktor skupine François Provost opozarja, da mora obstajati meja.
Po njegovih besedah sta dve leti približno najkrajši čas, ki je še potreben za ustrezno preverjanje novega avtomobila. Pri povsem novem modelu in novi platformi je razvojni cikel lahko še daljši. Električni Twingo na primer potrebuje približno dve leti in pol.
Pri izpeljankah obstoječih modelov je mogoče razvoj bistveno skrajšati. Nova Dacia Spring je primer avtomobila, pri katerem je mogoče zaradi uporabe že obstoječih rešitev razvoj zaključiti v približno 16 mesecih.
Renault ob tem poudarja pomen realnih testov, pri katerih prototipi prevozijo milijone kilometrov v različnih vremenskih in voznih razmerah. Namen takšnih preizkusov je odkriti napake, ki jih računalniške simulacije ne zaznajo.
Avtomobilska industrija bo zato morala najti ravnotežje med hitrostjo razvoja in obsegom preverjanja. Umetna inteligenca in digitalni modeli lahko razvoj močno pospešijo, vendar vprašanje ostaja, koliko fizičnega testiranja je mogoče izpustiti, ne da bi se to pozneje pokazalo pri zanesljivosti ali varnosti avtomobila.
