Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal, da bi lahko kitajskim avtomobilskim proizvajalcem dovolil proizvodnjo električnih avtomobilov v ZDA, če bi vozila izdelovali z ameriškimi delavci. Hkrati ostaja njegovo stališče, da kitajski avtomobili, izdelani na Kitajskem, ne smejo vstopati na ameriški trg.
Trump je v intervjuju za Fox News zavrnil možnost, da bi ZDA odprle trg za neposreden uvoz kitajskih avtomobilov. Po njegovih besedah bi lahko kitajski proizvajalci v ZDA postavili lastne tovarne, če bi pri proizvodnji uporabljali ameriško delovno silo. Kot primer je omenil japonske proizvajalce, ki imajo proizvodne obrate v ZDA.
Njegovo stališče je pomembno predvsem zaradi vse večje prisotnosti kitajskih avtomobilskih znamk na svetovnih trgih. Podjetji BYD in Geely hitro povečujeta prodajo zunaj Kitajske, njihova vozila pa so že prisotna tudi v Kanadi in Mehiki. To je v ameriški avtomobilski industriji okrepilo bojazen, da bi lahko kitajski proizvajalci poskušali vstopiti tudi na ameriški trg.
Proizvodnja v ZDA da, uvoz iz Kitajske ne
Trump je posebej izpostavil možnost, da bi Kitajska v ZDA zgradila proizvodni obrat, vendar je hkrati zavrnil scenarij, po katerem bi kitajski proizvajalci avtomobile izdelovali v Mehiki in jih nato izvažali v ZDA.
Kitajski avtomobili so trenutno na ameriškem trgu praktično izključeni zaradi visokih carin in dodatnih omejitev, povezanih z nacionalno varnostjo. Ameriško ministrstvo za trgovino je uvedlo tudi ukrepe proti povezanim vozilom ter programski in strojni opremi, povezani z državami, ki jih ZDA obravnavajo kot varnostno tveganje, med njimi Kitajsko.
Trumpova najnovejša izjava prihaja nekaj tednov pred načrtovanim srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Washingtonu. Podobno možnost je Trump sicer omenil že januarja na srečanju Detroit Economic Cluba, kjer je govoril o možnosti, da bi kitajski proizvajalci prišli v ZDA in tam proizvajali avtomobile.
O morebitnem modelu sodelovanja naj bi se v začetku leta neformalno pogovarjala tudi Fordov izvršni direktor Jim Farley in predstavniki Trumpove administracije. Razprave naj bi se nanašale na možnost proizvodnje kitajskih avtomobilov v ZDA ob hkratni zaščiti ameriških proizvajalcev, vendar konkretnih odločitev ni bilo.
V Washingtonu ostajajo pomisleki
Trumpova ideja nima enotne podpore niti v ameriški politiki. Demokratska senatorka iz Michigana Elissa Slotkin je opozorila, da bi dovolitev kitajskim proizvajalcem lahko škodovala ameriški avtomobilski industriji in širši proizvodni bazi države. Po njenem mnenju bi lahko morebiten vstop kitajskih avtomobilov predstavljal dolgoročno tveganje za ameriška delovna mesta.
Slotkin je skupaj z republikanskim senatorjem iz Ohia Berniejem Morenom predlagala tudi zakonodajo, ki bi omejila prodajo povezanih vozil ter uporabo določene programske in strojne opreme, povezane s Kitajsko in drugimi državami, ki jih Washington obravnava kot nasprotnice.
Predlog je podprla tudi avtomobilska industrija, med drugim Ford, General Motors in sindikat UAW. Vendar je njegova prvotna različica povzročila precej nenavadno težavo. Predlog bi lahko zajel tudi proizvajalce, ki niso kitajski, če imajo pomemben kitajski lastniški delež. Med potencialno prizadetimi podjetji je Mercedes-Benz, v katerem imajo kitajski vlagatelji skoraj petinski delež.
Trump je ob tem zavrnil navedbe, da bi nameraval dovoliti neposredno prodajo kitajskih avtomobilov v ZDA. Po njegovem gre za napačne govorice, sam pa ostaja zagovornik omejitev za uvoz vozil iz Kitajske.
Razprava tako odpira vprašanje, ali bi ZDA kitajskim proizvajalcem v prihodnje omogočile vstop na trg pod pogojem lokalne proizvodnje, medtem ko bi uvoz avtomobilov iz kitajskih tovarn še naprej ostal omejen. Takšen model bi lahko pomembno vplival tudi na prihodnje strategije kitajskih avtomobilskih znamk na severnoameriškem trgu.
