Predsednik uprave skupine Volkswagen, Oliver Blume, je Evropsko unijo pozval k čimprejšnji uvedbi dodatnih uvoznih carin na priključne hibride (PHEV), izdelane na Kitajskem. Po njegovem mnenju evropski proizvajalci izgubljajo konkurenčni položaj v segmentu, kjer kitajske avtomobilske znamke hitro povečujejo tržni delež.
Blume je opozorilo izrekel ob predstavitvi poslovnih rezultatov skupine za prvo polovico leta 2026, ko je Volkswagen hkrati znižal napoved letošnjih prihodkov zaradi pritiskov ameriških carin in vse ostrejše konkurence iz Kitajske.
Kitajske znamke že obvladujejo skoraj tretjino trga PHEV
Po podatkih analitske družbe Dataforce so kitajski proizvajalci v prvi polovici leta 2026 v Evropi prodali 208.368 priključnih hibridov, kar predstavlja 28,3-odstotni tržni delež v tem segmentu.
Še bolj zgovoren je pogled na lestvico najbolje prodajanih modelov. Prva tri mesta so zasedli kitajski avtomobili: BYD Seal U, BYD Atto 2, Jaecoo 7.
Volkswagnov Tiguan, ki je bil lani najbolje prodajani priključni hibrid v Evropi, je zdrsnil na četrto mesto.
Takšen razplet kaže, kako hitro kitajski proizvajalci pridobivajo kupce tudi v segmentih, kjer so evropske znamke tradicionalno veljale za vodilne.
Volkswagen želi enak pristop kot pri električnih vozilih
Blume meni, da bi morala Evropska unija pri priključnih hibridih uporabiti enak model zaščite, kot ga je že uvedla za električne avtomobile, izdelane na Kitajskem.
Za baterijska električna vozila (BEV) trenutno veljajo dodatne uvozne dajatve, ki lahko skupaj z osnovno 10-odstotno carino dosežejo 45 odstotkov.
Po njegovih besedah se je ta ukrep izkazal za učinkovitega.
»Pri električnih avtomobilih sistem deluje in evropski proizvajalci lahko cenovno konkurirajo. Pri priključnih hibridih pa zaščita trenutno ne obstaja,« je poudaril prvi mož Volkswagna.
Po poročanju nemških medijev Evropska komisija že preučuje možnost uvedbe podobnih zaščitnih ukrepov tudi za kitajske priključne hibride.
Kitajske znamke nadaljujejo izjemno rast
Pritisk na evropske proizvajalce ni omejen le na segment priključnih hibridov.
V prvi polovici leta 2026 so kitajske avtomobilske znamke v Evropi prodale 685.990 vozil, kar pomeni kar 101-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Njihov skupni tržni delež se je povečal s 5 na 9,5 odstotka, medtem ko je evropski avtomobilski trg v istem obdobju zrasel za precej skromnejših 5,9 odstotka.
Blume ocenjuje, da kitajske avtomobilske družbe zaradi vse zahtevnejših razmer na domačem trgu vse bolj stavijo na izvoz v Evropo.
“Made in Europe” kot odgovor evropske industrije
Volkswagen hkrati podpira hitrejšo uresničitev evropske industrijske strategije “Made in Europe”, katere cilj je okrepiti domačo avtomobilsko proizvodnjo.
Predlagani ukrepi vključujejo: večji delež evropskih komponent v vozilih, več državnih spodbud za domačo proizvodnjo, dodatne finančne spodbude za vozila, izdelana v Evropi, krepitev evropskih dobavnih verig in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.
Po mnenju Volkswagna bi takšna politika evropskim proizvajalcem omogočila bolj enakovreden konkurenčni položaj.
Volkswagen ne bo delil svojih tovarn s kitajskimi proizvajalci
Čeprav Volkswagen razmišlja o uvozu nekaterih svojih modelov, proizvedenih na Kitajskem, v Evropo, Blume zavrača možnost, da bi kitajskim proizvajalcem ponudili proizvodne zmogljivosti v evropskih tovarnah.
S tem se razlikuje od nekaterih konkurentov.
Ford je denimo z družbo Geely napovedal ustanovitev skupnega proizvodnega podjetja v španski Valencii, medtem ko bo Stellantis letos v svojih španskih obratih začel proizvajati električne modele kitajske znamke Leapmotor.
Volkswagen želi evropske tovarne ohraniti za lastne modele, čeprav priznava, da številni obrati trenutno niso polno izkoriščeni.
Obsežno prestrukturiranje ostaja prednostna naloga
Poleg zunanjih pritiskov skupina nadaljuje tudi notranje prestrukturiranje.
Po poročanju vodstva Volkswagen razmišlja o povečanju načrtovanega zmanjšanja števila zaposlenih na približno 100.000 delovnih mest, predvsem na administrativnih področjih po svetu.
Finančni direktor Arno Antlitz je opozoril, da ima skupina približno 30-odstotni stroškovni zaostanek za najuspešnejšimi konkurenti ter da bo morala v prihodnjih letih zmanjšati režijske stroške za najmanj 10 milijard evrov.
Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje prihodnosti nekaterih nemških proizvodnih obratov, saj bi po letu 2030 lahko prišlo do zaprtja štirih tovarn.
Evropa postaja ključno bojišče avtomobilske industrije
Razprava o dodatnih carinah za kitajske priključne hibride kaže, da se konkurenčni boj med evropskimi in kitajskimi proizvajalci seli tudi v segment elektrificiranih vozil, ki je še pred nekaj leti veljal za eno največjih prednosti evropske avtomobilske industrije.
Če bo Evropska unija sledila pozivom Volkswagna in uvedla dodatne zaščitne ukrepe, bi lahko to pomembno vplivalo na prihodnji razvoj evropskega avtomobilskega trga. Hkrati pa ostaja jasno, da bodo morali evropski proizvajalci poleg regulativne zaščite svojo konkurenčnost graditi predvsem na hitrejšem razvoju, nižjih stroških proizvodnje in privlačnejši ponudbi elektrificiranih vozil.(ANEurope)
