Volkswagen želi v prihodnjih dveh letih zamrzniti plače zaposlenih, spremeniti dogovor o 35-urnem delovnem tednu in ukiniti nekatere dodatke. Sindikat IG Metall napoveduje odločen odpor, spor pa bi lahko že v začetku prihodnjega leta prerasel v stavke.

Volkswagen zaostruje pogajanja s sindikatom IG Metall, saj želi z novimi ukrepi dodatno zmanjšati stroške proizvodnje v Nemčiji. Med zahtevami vodstva so dveletna zamrznitev plač, večja prilagodljivost delovnega časa in odprava dodatka, ki ga zaposleni trenutno lahko izberejo v obliki denarnega izplačila ali dodatnega plačanega dopusta.

Vodstvo največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca je predloge predstavilo 19. novembra. Posebej sporna je zahteva po ponovnem odprtju dogovora o 35-urnem delovnem tednu, ki ga je sindikat dosegel po dolgotrajnih pogajanjih. Volkswagen želi možnost odrejanja daljšega delovnika brez dodatnega plačila.

Sindikat IG Metall, ki zahteva petodstotno zvišanje plač, je napovedal, da bo predlogom nasprotoval. Pogajanja, ki bodo zajela približno 120.000 zaposlenih pri Volkswagnu, se bodo začela 24. novembra v tovarni Emden na severozahodu Nemčije.

V ozadju načrt za ukinitev 100.000 delovnih mest

Spor je del širšega konflikta med vodstvom Volkswagna in predstavniki zaposlenih, ki se zaostruje zaradi obsežnega programa prestrukturiranja pod vodstvom izvršnega direktorja Oliverja Blumeja. Načrti skupine predvidevajo zmanjšanje števila delovnih mest za približno 100.000.

Napetosti so se dodatno povečale, potem ko je Volkswagen odpovedal skoraj vse obstoječe kolektivne plačne dogovore s sindikatom. Zaposleni zato že napovedujejo možnost stavk od januarja prihodnje leto.

Med tovarnami, ki bi jih lahko do začetka tridesetih let zaprli, je tudi Emden, kjer izdelujejo električni model ID.4. Poleg nje so v okviru prestrukturiranja ogroženi še trije proizvodni obrati.

Nemška avtomobilska industrija pred novim valom stavk

Težave Volkswagna niso osamljen primer. Nemška avtomobilska industrija se sooča s širšimi delovnimi spori, saj IG Metall načrtuje tudi 24-urne stavke pri Mercedes-Benzu, Audiju in drugih podjetjih iz avtomobilskega ter jeklarskega sektorja.

Tudi Mercedes-Benz od zaposlenih zahteva večjo prilagodljivost delovnega časa in možnost daljšega delovnika ob nespremenjenem plačilu. Podjetje opozarja, da so stroški proizvodnje v nemških tovarnah postali previsoki, hkrati pa preučuje možnost zapiranja posameznih obratov.

Nemški proizvajalci so namreč pod vse večjim konkurenčnim pritiskom cenejših kitajskih znamk, med katerimi je tudi BYD. Kitajski tekmeci hitro povečujejo svojo prisotnost na evropskem trgu, kar dodatno zaostruje pritisk na stroške in konkurenčnost evropske avtomobilske proizvodnje.