Peugeot je že skoraj pol stoletja zadolžen tudi za vozila francoskega predsednika, od prvega PEUGEOTA 604, v katerem se je prevažal Valéry Giscard d’Estaing vse do PEUGEOTA 5008 Emmanuela Macrona. Vozilo predsednika Francoske republike pomeni veliko več kot zgolj prevozno sredstvo – menijo pri Peugeotu. Namenjeno je reprezentanci, komunikacijam, zaščiti…
Novo izvoljeni predsednik Francoske republike, Emmanuel Macron, se je 14.julija na slovesnost ob svoji proglasitvi pripeljal v Peugeotu 5008. Uporabljal ga je v času svojega prvega predsedniškega mandata. Gre za največkrat fotografirano in posneto vozilo zadnjih pet let, vendar je o njem zaradi varnostnih razlogov znanega zelo malo.
Kabinet predsednika Francoske republike je namreč predpisal, da tehnični podatki tega vozila veljajo za skrivnost. Znano je, da so tako kot vse ostale tudi tega izdelali v tovarni v Rennesu, od tu so ga odpeljali v Centigon v Bretanji, v specializirano podjetje za blindirano zaščito vozil. Kar je znano javnosti, se nanaša na razporeditev zadnjih sedežev (namesto treh sta v vozilu zgolj dva zadnja sedeža, med katerima se nahaja posebna sredinska konzola), na posebne signalizacijske luči na okrasni maski in oznake predsednika Francoske republike na karoseriji. Vse ostalo je strogo zaupno!
Od 23. septembra 1920, ko je bil za predsednika takratne tretje Francoske republike izvoljen Alexandre Millerand, ki se je od leta 1921 dalje prevažal s Peugeotom Type 156, opremljenem z zmogljivim šestvaljnim motorjem, ki je imel in 5954 cm3 prostornine in 25 konjev, izdelanem v Sochauxu, je minilo več kot pol stoletja. Francozi so za svojega predsednika izvolili ljubitelja dirkanja, avtomobilov in znamke Peugeot. Valéry Giscard d’Estaing je Peugeotova vozila pripeljal v predsedniško palačo na Elizejskih poljanah leta 1975, to je bilo leto, ko je znamka lansirala svojega novega paradnega konja, PEUGEOTA 604, ki ni bil več črne barve temveč »sivo zelene«. Elizejska palača je naročila kar štiri Peugeote 604. Trije med njimi so bili serijski modeli z najbogatejšim nivojem opreme SL in z 2,6-litrskim motorjem V6 s 136 konjskimi močmi, ki jih je predsednik z največjim veseljem tudi občasno sam vozil. Poleg teh treh vozil pa je imel še predsedniško limuzino PEUGEOT 604, ki jo je uporabljal za državne slovesnosti.
Limuzina je bila izdelana v sodelovanju s podjetjem za kleparsko predelavo Heuliez, ki jo je opremilo z 62 centimetrov daljšo medosno razdaljo, luksuzno oblazinjenimi zadnjimi sedeži in streho z oblogo iz umetnega usnja. Elizejska palača pa ni odobrila projekta PEUGEOT 604 «landaulet» (zadnji sedeži z odprto streho), ki ga je predlagalo kleparsko podjetje Chapron. Edinstveni primerek, ki so ga izdelali leta 1979, je bil nato dobavljen predsedniku Nigra.
Leta 1991 je Elizejska palača nabavila PEUGEOTA 605, ki so ga podaljšali in opremili z blindirano zaščito v podjetju Labbé iz francoske regije Bretanje (ki se je pozneje preimenovalo v Centigon in izdelalo predsedniškega PEUGEOTA 5008. Model, opremljen z motorjem V6 s 170 konjskimi močmi je bil opremljen z blindirano zaščito iz visoko odpornega jekla in okni iz neprebojnega kompozitnega stekla in polikarbonatnega materiala. V številkah to pomeni: 2500 kg oziroma 1000 kg več kot pri serijskem modelu 605 V6!To limuzino so uporabljali predvsem vodilni možje raznih držav, ki jih je gostila Francija, kot na primer Mihaïl Gorbačov, Hosni Mubarak in papež Janez Pavel II. Tudi predsednik Jacque Chirac je v svojem dvanajstletnem mandatu v Elizejski palači uporabljal Peugeot 607.
Najbolj spektakularen je bil Peugeot 607 Paladine Nicolasa Sarkozya, ki je bilo hkrati najbolj kratkotrajno predsedniško vozilo. Izdelal ga je kleparski specialist Heuliez. V dolžino je meril več kot pet metrov in je bil predelan v izvedenko “landaulet” z nezastekljeno in deloma zastekljeno streho nad zadnjimi sedeži, ki jo je bilo možno odstraniti. Potniški prostor so luksuzno opremili usnjarski mojstri znamke Hermès, z edinstveno modro barvo modro in krem usnje, bar, dva električno nastavljiva sedeža podobna fotelju za najbolj ugledne potnike in zložljiv sedež s hrbtiščem v smeri vožnje za spremljevalca. Navkljub številnim predelavam je vozilo ohranilo vso eleganco serijskega PEUGEOTA 607. Zaradi montaže mehanizma zložljive strehe so morali občutno zmanjšati rezervoar za gorivo, ki je imel posledično zgolj 6 litrov prostornine. Pri redni uporabi je bilo zelo moteče še zlasti v kombinaciji z zelo veliko maso vozila in požrešnim motorjem V6. Zaradi tega so se odločili, da PEUGEOTA 607 Paladine ne bodo več uporabljali.
Vprašanja, ki so se v tem obdobju pojavljala so bila: ena zastavica ali dve, katera registrska številka in kaj se z vozilom zgodi po koncu predsednikovega mandata. Po protokolu je jasno določena »dekoracija« predsedniškega vozila. Ko je v njem predsednik Francoske republike na uradni dolžnosti, je vozilo opremljeno s francosko zastavo, ki mora biti pritrjena na prednjem desnem delu vozila, torej na tisti strani, kjer vodilni mož države vstopi in izstopi iz vozila. Če francoskega predsednika spremlja predsednik neke druge države ali vlade, mora biti zastava njegove države pritrjena na prednjem levem delu vozila, torej na strani, kjer vstopi in izstopi iz vozila.
Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so bile za predsednikovo vozilo rezervirane registrske številke od 1PR75 do 5PR75. Tako je imelo registrsko številko 1PR75 več kot eno vozilo. To tradicijo so sčasoma ukinili in predsedniška vozila imajo danes povsem normalno registrsko številko, ki jo po kronološkem vrstnem redu dodeli občina, v kateri so registrirana. Po koncu predsednikovega mandata, nekatera vozila ohranijo v voznem parku Elizejske palače, druge pa prodajo ali poklonijo muzejem. V Muzeju Aventure Peugeot tako na primer hranijo vozilo Type 156 predsednika Milleranda, limuzino PEUGEOT 604 predsednika Giscarda d’Estainga, limuzino PEUGEOT 605 predsednika Mitterranda in PEUGEOTA 607 Paladine.
