Izvršni direktor koncerna Volkswagen Oliver Blume se pred pomembnim zasedanjem nadzornega sveta 4. septembra sooča z vse manjšimi možnostmi za celovit dogovor o obsežnem prestrukturiranju skupine. Med upravo, predstavniki zaposlenih in političnimi predstavniki nemške zvezne dežele Spodnja Saška ostajajo precejšnja nesoglasja glede obsega in hitrosti načrtovanih sprememb.
Vodstvo Volkswagna želi z obsežnim programom zmanjševanja stroškov izboljšati dobičkonosnost in prilagoditi proizvodne zmogljivosti novim razmeram na avtomobilskem trgu. Blume je že večkrat opozoril, da so stroški podjetja po njegovih ocenah približno 30 odstotkov višji kot pri primerljivih tekmecih.
Toda pot do dogovora je zapletena zaradi posebne upravljavske strukture največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca.
Uprava, zaposleni in Spodnja Saška na različnih bregovih
Volkswagnov nadzorni svet je sestavljen tako, da imajo predstavniki delničarjev in zaposlenih enako število predstavnikov. Pomembno vlogo ima tudi Spodnja Saška, ki ima približno petino glasovalnih pravic in pri nekaterih pomembnih odločitvah pomemben vpliv.
Zato vodstvo ne more enostransko izpeljati najzahtevnejših ukrepov brez dogovora s predstavniki zaposlenih in drugimi ključnimi deležniki.
Med najbolj občutljivimi vprašanji so nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih, prilagoditev proizvodnih zmogljivosti ter prihodnost posameznih nemških tovarn. Po informacijah, ki so se pojavile v nemških medijih, bi lahko nekatere lokacije v prihodnjem desetletju ostale brez naslednikov sedanjih proizvodnih programov.
Prav prihodnost tovarn je postala eden od ključnih elementov pogajanj med upravo in predstavniki zaposlenih.
Izredna skupščina kot pritisk na nasprotnike?
Vodstvo naj bi predhodno razmišljalo tudi o možnosti, da bi nekatere odločitve poskušalo izpeljati mimo nadzornega sveta z izredno skupščino delničarjev.
Vendar naj bi bila ta možnost po navedbah virov, seznanjenih s pogajanji, med ključnimi nasprotniki prestrukturiranja sprejeta z veliko mero dvoma. Predstavniki zaposlenih in Spodnja Saška naj namreč ne verjamejo, da bi lahko takšen postopek dejansko omogočil upravi, da bi zaobšla obstoječi sistem odločanja.
Tudi pravne možnosti takšnega koraka niso povsem jasne. Nasprotniki načrta opozarjajo, da bi poskus obhoda nadzornega sveta lahko sprožil resen spor glede nemškega sistema soodločanja zaposlenih.
Poleg tega bi imel Volkswagen tudi v primeru uspešnega formalnega postopka omejene možnosti za enostransko izvedbo prestrukturiranja.
Odločitve o zmanjševanju števila zaposlenih, spremembah proizvodnje in prihodnosti posameznih lokacij bi namreč v številnih primerih še vedno zahtevale pogajanja s sveti delavcev in sindikati.
Prihodnost štirih nemških tovarn ostaja odprta
V ospredju razprav je tudi prihodnost štirih nemških proizvodnih lokacij, za katere naj bi obstajala možnost, da po izteku sedanjih proizvodnih programov ne bi dobile novih modelov.
Vendar to še ne pomeni, da je njihovo zaprtje že odločeno.
Sindikat IG Metall je 2. septembra poudaril, da lahko uprava odloči, da posamezni tovarni ne dodeli novega modela, vendar sama takšna odločitev še ne pomeni dokončnega zaprtja proizvodne lokacije.
Za večje investicijske programe, ki določajo prihodnjo proizvodnjo modelov in tovarn, je potrebno tudi soglasje nadzornega sveta. To dodatno omejuje možnosti vodstva, da bi samo določilo prihodnost posameznih proizvodnih obratov.
Med lokacijami, ki so se znašle v središču razprav, so Emden, Zwickau, Hannover in Audijev Neckarsulm, čeprav Volkswagen morebitnih načrtov o ukinitvi proizvodnje na teh lokacijah uradno ni potrdil.
Zasedanje 4. septembra verjetno ne bo pomenilo konca pogajanj
Čeprav je zasedanje nadzornega sveta pomemben trenutek za Oliverja Bluma in njegovo strategijo prestrukturiranja, dogovor 4. septembra ni nujno pogoj za nadaljevanje procesa.
Možen je tudi delni dogovor, s katerim bi zmanjšali razlike glede posameznih področij, medtem ko bi najbolj sporna vprašanja ostala predmet nadaljnjih pogajanj.
Tudi v primeru, da celovit dogovor ne bo dosežen, bi se pogajanja lahko nadaljevala še več tednov ali mesecev. Volkswagenovo prestrukturiranje namreč ni enkratna odločitev, temveč proces, ki vključuje upravo, predstavnike zaposlenih, lastnike in politične predstavnike.
Na eni strani je vodstvo pod pritiskom, da hitreje zmanjša stroške in izboljša dobičkonosnost. Na drugi strani predstavniki zaposlenih nasprotujejo globljim rezom, ki bi lahko pomenili dodatno zmanjševanje števila delovnih mest in manjšo izkoriščenost nemških proizvodnih zmogljivosti.
Dodatni pritisk na vodstvo prihaja tudi od lastniških struktur, predvsem družin Porsche in Piëch, ki prek holdinga Porsche SE ohranjajo odločilen vpliv v koncernu in si prizadevajo za hitrejše prestrukturiranje.
Za Oliverja Bluma bo zato zasedanje nadzornega sveta predvsem pomemben preizkus njegove sposobnosti usklajevanja različnih interesov znotraj Volkswagna. Tudi če dogovor ne bo dosežen takoj, bo jasno, da bo prihodnost nemških tovarn, delovnih mest in proizvodnih zmogljivosti ostala eno najpomembnejših vprašanj največjega evropskega avtomobilskega koncerna.
